So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Po denar od bank k ljudem. Zakaj je množično investiranje v strmem vzponu?

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
banke   dodaj
Martin Dickie dodaj
James Watt dodaj
Equity dodaj
Jan Henric dodaj
 
Čas branja: 7 min
29.06.2015  10:59
Ko banke ne dajo in ko so veliki vlagatelji preveč zahtevni, vse več start-upov in manjših podjetij išče svež denar na številnih spletnih platformah. Vendar takšna oblika financiranja, predvsem za vlagatelje, prinaša tudi vrsto tveganj.
Po denar od bank k ljudem. Zakaj je množično investiranje v strmem vzponu?

Obveščaj me o novih člankih:  
banke   dodaj
Martin Dickie dodaj
James Watt dodaj
Equity dodaj
Jan Henric dodaj

Škota Martin Dickie in James Watt sta leta 2007 ustanovila pivovarno Brewdog, ki je lani ustvarila okoli 40 milijonov evrov prihodkov. Za svež denar sta se dogovarjala tudi z bankami, a pravita, da te zgolj »bastardizirajo« pivo, da bankirje namesto kakovost, uporabniška izkušnja in znamka zanima le dobiček. Zato sta pivovarja, oba v zgodnjih tridesetih letih, sredi aprila na svoji spletni platformi, poimenovani Equity for Punks, začela zbirati 25 milijonov funtov (35 milijonov evrov). V zameno ponujata 526.316 delnic podjetja, možnost odločanja pri vodenju pivovarne in manjše ugodnosti, denimo svoje pivo po ugodnejši ceni. Najmanjši vložek sta določila pri 95 funtih (dobrih 130 evrih) za dve delnici. Pravita, da bosta denar porabila za širitev pivovarne in verige barov, financirala pa bi rada tudi nove projekte, kot sta »hotel točenega piva« in destilacijski obrat.

brewdog-Kopija.1435253324.jpg.o.600px.jpg
Škota Martin Dickie in James Watt za svojo pivovarno Brewdog prek spleta iščeta 35 milijonov evrov.

financiranje.1435253325.png.o.600px.png

Podobno kot Škota se je tudi nemški podjetnik in vlagatelj Jan Henric Buettner odločil, da bo denar za širitev in posodobitev luksuznega letovišča Weissenhaus, ki leži na obali Severnega morja okoli sto kilometrov od Hamburga, zbral na eni izmed platform za množično vlaganje. Od lanskega poletja do marca letos je na spletni strani Companisto zbral 7,5 milijona evrov. V projekt je vložilo kar 1.600 vlagateljev.

Na britanskem spletnem portalu Seedrs pa trenutno 50 tisoč funtov za širitev poslovanja zbira start­up Habu. Mlada ekipa, ki razvija sistem za »inteligentno in enostavno rezervacijo sob«, je doslej s prodajo lastniškega deleža v podjetju zbrala polovico želenega zneska. Podobno uspešni so tudi pri podjetju WineSimple. Britanski start-up, ki razvija aplikacijo za iskanje vin glede na okus posameznika, na platformi Crowdfunder zbira 800 tisoč funtov. Vprašanje je sicer, ali jim bo uspelo doseči cilj, saj se njihova kampanja izteče konec meseca. Ponavadi pa so najuspešnejši tisti projekti, ki že v prvih nekaj dneh od začetka zberejo vsaj 20 odstotkov vseh načrtovanih sredstev.

Na spletu največ denarja zberejo v Veliki Britaniji

Množično vlaganje tako kot nagradno množično financiranje poteka prek spletnih platform. Razlika je v tem, da pri nagradnem množičnem financiranju (najbolj znana je platforma Kickstarter) posameznik za vloženi denar dobi izdelek ali storitev ali kako drugo nagrado podjetja, ki ga je finančno podprl, množično vlaganje pa temelji na prodaji lastniških deležev v podjetju v zameno za vloženi denar in je v zadnjih letih v strmem vzponu. Po podatkih analitsko-svetovalne družbe Ernst & Young in Univerze Cambridge so podjetja leta 2012 v Evropi po tej poti zbrala 28 milijonov evrov, lani pa že 193,5 milijona, čeprav je to še vedno manjši del vsote, ki se obrne prek različnih kanalov za alternativno financiranje v Evropi (glej graf), številke so majhne tudi v primerjavi s celotnim evropskim trgom investicijskega kapitala za financiranje mladih podjetij, ki je bil leta 2013 vreden 7,5 milijarde evrov. Množično vlaganje je med evropskimi državami daleč najbolj razširjeno v Veliki Britaniji. Tam je bila lani po tej poti zbrana več kot polovica prej omenjene vsote, 111 milijonov evrov. Daleč zadaj sledita Nemčija z 29,82 in Francija z 18,9 milijona evrov zbranega denarja.

Najmanj 50 tisoč evrov

Taka oblika zbiranja denarja je najbolj priljubljena med start-upi, pa tudi med že nekoliko bolj razvitimi podjetji, kot je že omenjeni primer škotske pivovarne Brewdog. Podjetja želijo prek platform množičnega vlaganja zbrati najmanj 50 tisoč evrov kapitala. Jouko Ahvenainen, soustanovitelj svetovalne skupine Grow VC Group, ki šteje za pionirja v rešitvah na področju množičnega financiranja, meni, da je vzrok v tem, ker ljudje bankam preprosto ne zaupajo več tako, kot so jim v preteklosti. »Banke niso več sposobne servisirati vse večjega povpraševanja po kapitalu, njihove storitve tudi ne gredo v korak s časom. Zato alternativne poti financiranja, kamor sodi tudi množično investiranje, postajajo vse bolj priljubljene. Taki modeli delajo finančni sistem bolj učinkovit ter hkrati mladim podjetjem omogočajo lažji dostop do virov financiranja,« razlaga Finec.

Različni modeli

Ker pa je vrednost start-upov ponavadi zelo težko oceniti (in se tem seveda določiti lastniški delež za vloženi denar), saj navadno nimajo veliko sredstev in prihodkov ter se lahko zanašajo zgolj na potencial za rast, je zelo priljubljena možnost tako imenovanega konvertibilnega dolga. To pomeni, da se denar, ki ga je vlagatelj namenil podjetju, šteje kot posojilo in se v lastniški delež konvertira ob prvem uradnem vrednotenju podjetja.

Druga oblika sodelovanja pri množičnem vlaganju je tako imenovani participativni model, pri katerem vlagatelji sprejmejo pogodbeno obveznost do tretje stranke, ki nato vlaga v imenu vseh vlagateljev na spletni platformi. Podobno deluje tudi tako imenovani skrbniški sistem, kjer pa je tretja stran pravzaprav platforma sama. Poenostavljeno to pomeni, da platforma odkupi delnice v imenu vlagateljev in tako postane pravni lastnik, vlagatelji pa dejanski lastniki (beneficial owner).

Skrbniški in participativni sistem sta primerna za podjetja, ki načrtujejo še naslednje kroge zbiranja kapitala, saj se zaradi enega večjega lastnika delnic z glasovalnimi pravicami poenostavi postopek odločanja.

Kakšna so tveganja

Vendar pa so na drugi strani pri tak­šnem modelu iskanja svežega denarja tudi številne pasti. Ker so za vlagatelje investicijske možnosti večinoma omejene na mlada podjetja, so donosi sicer lahko veliki, a je ob visoki stopnji propada start-upov verjetnost uspeha zelo majhna. »Portfelj naj bo zato raznovrsten. Vlagajte zgolj denar, ki si ga lahko privoščite izgubiti,« svetuje Ahvenainen.

Trg delnic, pridobljenih na platformah za množično vlaganje, je izjemno nelikviden. Kot vlagatelj tako nimate nobenega zagotovila, da boste delnice lahko enostavno prodali naprej. Sekundarnega trga za tovrstne delnice za zdaj še ni, a se bo z vse večjo priljubljenostjo množičnega vlaganja po vsej verjetnosti prej ali slej vzpostavil.

»Banke niso več sposobne servisirati vse večjega povpraševanja po kapitalu, njihove storitve tudi ne gredo v korak s časom. Zato alternativne oblike financiranja, kamor sodi tudi množično vlaganje, postajajo vse bolj priljubljene. Taki modeli delajo finančni sistem bolj učinkovit in hkrati mladim podjetjem omogočajo lažji dostop do virov financiranja,« razlaga Finec Jouko Ahvenainen, ki šteje za pionirja v rešitvah na področju množičnega financiranja.

Pa tudi vaš vpliv na upravljanje podjetja je, ker ste eden izmed številnih manjšinskih delničarjev, zelo omejen. Ustanovitelji start-upov, ki po tej poti zbirajo denar, ponavadi poskrbijo, da še vedno ohranijo večino in s tem odločevalsko moč, opozarjajo različni poznavalci.

Pri evropski komisiji so celo pripravili kratek priročnik za množično vlaganje, kjer med drugim pišejo, da je še veliko vprašanj v zvezi s preglednostjo spletnih platform. Te sicer objavljajo podrobnosti o investiranju, a »redko prikažejo celostno sliko, ki bi bila predstavljena v vsem razumljivem jeziku«. Pogostokrat tako ni dovolj jasno zapisano, kakšne vrednostne papirje vlagatelj sploh kupuje, kdo je dejanski lastnik delnic, ali obstajajo še kakšna pogodbena razmerja med podjetjem in skrbnikom delnic. Pojavljajo se tudi vprašanja v zvezi s statusom glasovalnih pravic, udeležbe pri dobičku, ki ga sicer pri start-upih ne boste videli nekaj let, o pogojih izstopa iz podjetja in pravicah, če naložba propade.

Igor Erker iz sklada Numerica Part­ners je sicer prepričan, da pri množičnem vlaganju obstaja več priložnosti kot nevarnosti. »Največja nevarnost je, da vlagatelj ne ve natančno, kaj sploh kupuje, in da ga premamijo zgolj dobri donosi. Večina platform je sicer razmeroma dobro regulirana, tveganja so predstavljena. Je pa še prostor za izboljšave,« razlaga Erker. Na vprašanje, ali lahko veliko število mlih delničarjev povzroča težavo pri upravljanju malega podjetja, sogovornik odgovarja, da to področje urejajo lokalne zakonodaje o gospodarskih družbah. »Tukaj je vse črno na belem. Večji delež imaš, več veljaš v podjetju.«

Italija: množično vlaganje samo za inovativne

Prav zaradi vrste tveganj in neznank so nekatere evropske države - prednjačijo Velika Britanija, Nemčija, Francija in Italija - že sprejele zakonodajo, ki regulira delovanje upravljavcev platform in hkrati poskuša zaščititi tako vlagatelje kot tudi podjetja. »Temu primerno so zakoni precej zapleteni in se razlikujejo od države do države,« pojasnjuje Vladimir Miloševič iz zavoda Zmag, pobude, ki se v Sloveniji zavzema za popularizacijo množičnega vlaganja.

Prva država v Evropski uniji, ki je sprejela zakonodajo na področju množičnega vlaganja, je bila Italija, in sicer je bilo to julija 2013. Nova zakonodaja je prinesla tudi nekatere omejitve. Pri naših zahodnih sosedih tako lahko kapital s pomočjo množic zberejo zgolj »inovativni start-upi«, torej taki, ki vlagajo v razvoj ali zaposlujejo raziskovalce. Omejitve so tudi pri kampanjah. Projekt je namreč lahko uspešno financiran le, če ga podpre vsaj en tako imenovani akreditirani vlagatelj. To so ponavadi banke, finančne korporacije ali pa inkubatorji, ki morajo vložiti najmanj pet odstotkov celotne naložbe. Prva platforma za množično vlaganje Unicaseed.it je bila v Italiji vzpostavljena decembra 2013.

Nemčija: omejitve pri višini vlaganj

Nova pravila so letos aprila sprejeli tudi v Nemčiji, kjer odslej velja, da morajo podjetja prospekt - gre za izčrpen in zato ne prav poceni dokument, ki vsebuje informacije o morebitnih tveganjih za vlagatelje - pripraviti, če celotna naložba presega 2,5 milijona evrov. Ker pa so start-upi zaradi visoke stopnje »umrljivosti« tvegana naložba, želijo države z zakonom pred velikimi izgubami zavarovati tudi male vlagatelje. V Nemčiji lahko posamezniki vložijo največ tisoč evrov oziroma največ deset tisoč evrov, če ob tem priložijo dokazilo o svojih prihodkih.

Slovenija čaka na Bruselj

V Sloveniji zakonodaje, ki bi urejala množično vlaganje, še nimamo. Na agenciji za trg vrednostnih papirjev so bili s pojasnili o morebitnih zakonskih okvirih na področju množičnega vlaganja precej skopi. Dejali so le, da dogajanje spremljajo, predvsem pa se bodo pri naslednjih korakih ­zgledovali po predlogih iz Bruslja.

Bodo pa očitno potrebne spremembe, saj morajo po veljavni zakonodaji podjetja s pravno obliko d. o. o. ob javni ponudbi vrednostnih papirjev prospekt priložiti že, če zbirajo sto tisoč evrov sredstev, medtem ko evropska komisija mejo predlaga pri petih milijonih evrov. Podjetja so omejena tudi z maksimalnim številom ustanoviteljev oziroma vlagateljev ter minimalnim vložkom v podjetje. V Sloveniji je maksimalno število ustanoviteljev oziroma lastnikov v d. o. o. 50, minimalni vložek pa 50 evrov.

Pri evropski komisiji so pripravili kratek priročnik o množičnem investiranju, v katerem opozarjajo na vrsto vprašanj glede transparentnosti spletnih platform.

Lahko slovenska podjetja kljub temu zbirajo denar na tujih platformah za množično vlaganje? Miloševič pravi, da je to odvisno od internih pravil posameznih platform. »Nekatere platforme recimo zahtevajo, da imajo podjetja sedež v državah, kjer njihova platforma uradno deluje, spet druge omogočajo prijavo slovenskih podjetij,« razlaga. Platforme, ki so odprte za tuja podjetja, so denimo britanski Seedrs, nemški Companisto in švedski FundedByMe. Miloševič sicer ne pozna slovenskega podjetja, ki bi izkoristilo možnost množičnega vlaganja.

Jeseni prva platforma tudi pri nas

Tudi platforme, ki bi omogočala množično vlaganje, v Sloveniji še nimamo. Prva je sicer v nastajanju, zaživela naj bi letos jeseni. Sprva bo omogočala podrejena posojila, pozneje tudi konvertibilna posojila in klasičen odkup deležev, razlaga Miloševič iz zavoda Zmag, ki je pobudnik projekta. »Namen platforme je povečati tuje neposredne naložbe v malo gospodarstvo in pomagati dobrim podjetjem, da rastejo in se širijo,« pravi. Pri razvoju platforme po njegovih besedah sodelujejo z vlagatelji iz Švice, Nemčije, Avstrije in Italije. Načrtujejo tudi sodelovanje s partnerji iz Slovenije, Hrvaške in Srbije.

Trg se razvija, a dela je še veliko

Množično vlaganje torej postaja vse pomembnejši alternativni naložbeni mehanizem za inovativne start­upe in projekte. Trg se hitro razvija in profesionalizira, kar je zelo pomembno, če želi ob povečanem zanimanju ohraniti kredibilnost pri vlagateljih in podjetjih. Nekatere države že prepoznavajo potencial, ki ga prinaša tako financiranje. Zaradi vrste tveganj je regulacija nujna, a mora biti premišljena, opozarjajo poznavalci, ter omogočiti delovanje posrednikov, torej spletnih platform, in hkrati zaščititi male vlagatelje.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...