So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Slovenska inovacija, ki lahko revolucionira pridelavo penin

Čas branja: 4 min
08.06.2015  11:20
Težava: dolgotrajno odstranjevanje kvasne usedline v peninah. Rešitev: magnetna sila. Skupina strokovnjakov je razvila inovativno rešitev, ki lahko manjšim vinarjem prihrani na deset tisoče evrov.
Slovenska inovacija, ki lahko revolucionira pridelavo penin

Obveščaj me o novih člankih:  

Čiščenje penine - torej odstranjevanje kvasne usedline - je zamudno, običajno še vedno poteka ročno, postopek pa se ni bistveno spremenil vse od 18. stoletja. Postopek separacije predstavlja največje ozko grlo v proizvodnem procesu penečih vin. Je stroškovno in proizvodno neučinkovit. (O tem, kako so nastala peneča vina in o postopku obračanja steklenice, v spodnjem okvirju.)

Proizvajalci penečih vin po klasični metodi tako iščejo alternativne rešitve za rešitev tega problema, vendar dosedanje tehnološki razvoj na področju procesnega inženirstva v vinarstvu tega ne omogoča.

Do zdaj.

uros-pecaver.1433755180.jpg.n.960px.jpg

Rešitev je v magnetni sili

Ekipa kolegov je s pomočjo Instituta Jožef Stefan združila moči pod streho mladega podjetja Inovine ter zasnovala inovativno rešitev MagYeast za hitro magnetno separacijo kvasne usedline iz steklenice penine, ki ta postopek skrajša iz sedanjih nekaj tednov na zgolj 30 minut.

Kako? Z namagnetenjem kvasovk - z uporabo gradienta magnetnega polja lahko kvasno usedlino v zelo kratkem času izločijo iz penečega vina. Tovrstno spajanje je elektrostatske narave: ker imajo kvasovke imajo negativen površinski naboj, ki izvira iz raznih molekul, ki so del njihove celične stene, je potrebno pripraviti magnetne delce s pozitivnim površinskim nabojem, kar omogoči njihovo takojšnjo elektrostatsko vezavo na površino kvasovk in magnetno separacijo v manj kot 30 minutah.

Tehnologija je uporabna za vse vrste penečih vin, ne glede na sorto, barvo, geografsko poreklo, starost ali sladkost vina.

Prijazno do okolja in enostavno za uporabo

Direktor podjetja, ki se je uvrstilo tudi med pet finalistov za start-up leta, Uroš Pečaver pravi, da lahko rešitev revolucionira proces proizvodnje penin, je prijazna do okolja, enostavna za uporabo in ne vpliva na končno kvaliteto penine. »Z enostavno integracijo v proizvodni proces izdelovalcem penin prihrani čas in stroške ter tako omogoči povečanje donosnosti in obsega njihove proizvodnje,« zagotavlja.

Za razvoj že sto tisoč evrov

Razvoj poteka od leta 2010 in je plod sodelovanja dr. Marina Beroviča, strokovnjaka za procesno inženirstvo v vinarstvu, in dr. Darkom Makovcem z Inštituta Jožef Štefan. Po besedah Pečaverja stroške razvoja ocenjujejo na 100 tisoč evrov.

Na trg prihodnje leto

Na trgu sicer še niso prisotni, letošnje leto bodo izkoristili za zadnje raziskave in testiranja, prihodnje leto pa bodo MagYeast najprej predstavili lokalnemu trgu, kasneje sosednjim državam ter nato globalnimi trgom.

Leta 2016 načrtujejo dobrih 100 tisoč evrov prihodkov, leta 2018 upajo na 650 tisoč evrov. Vrednost trga penin sicer znaša okoli 4,2 milijarde evrov, Innovine pa cilja na delež manjših vinarjev, ki na leto po klasični metodi pridelajo do 100 tisoč steklenic penin. Vrednost tega trga Pečaver ocenjuje na 0,5 milijarde evrov.

Predstavitveni video na tekmovanju za start-up leta

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Cen še ne razkrivajo

Prodor na trge bodo, tako Pečaver, najprej financirali iz lastnih sredstev, za kar potrebujejo okoli 40 tisoč evrov. »Naša rešitev je že bila predstavljena tako nekaterim domačim kot tudi tujim proizvajalcem penin. Izredno zanimanje za uporabo novega postopka so potrdili številni svetovni proizvajalci penečih vin, prav tako pa je nov postopek kot rešitev z izjemnim potencialom potrdila tudi stroka,« še trdi sogovornik.

Kaj pa poslovni model? »Ta bo sprva temeljil na prodaji treh osnovnih paketov magnetnih delcev, ki bodo prilagojeni specifikam proizvodnega procesa naših ciljnih kupcev, « pojasnjuje sogovornik. Najmanjši paket bo omogočal separacijo na vzorcu 100 steklenic (ta bo namenjen promociji in testiranju), največji pa na vzorcu deset tisoč steklenic. Dokler ne vstopijo na trg, v ekipi cen ne želijo razkriti.

Peneče se vino je nastalo po naključju

berovic-marin3-be.1433755293.jpg.n.960px.jpg

Francozi so v 18. stoletju Angležem prodajali vino. Niso si delali veliko skrbi s pranjem vinskih steklenic, temveč so jih večkrat zapored napolnili z vinom in jih vozili Angležem na Otok.

Na poti čez Rokavski zaliv so v steklenicah zaživele kvasovke, ki so mikroorganizmi, in se začele množiti. Ko so ta vina odpeljali v angleške kleti na hladno, je življenje mikroorganizmov v steklenicah zamrlo, vendar so v vinu ostali mehurčki, ki so bili Angležem tako všeč, da so naročili še več takega vina. Zadrego, odkod mehurčki v vinu, so Francozi razrešili, ko so v nasprotnem vrstnem redu preverjali, kaj se dogaja z vinom med potjo do angleških vinskih kleti, razlaga Marin Berovič, profesor z ljubljanske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (na sliki).

Z odkritjem tehnologije pridelave penečih se vin so odkrili tudi kopico težav. Od tega, kako zatesniti steklenice, da bodo zdržale visok tlak od pet do devet atmosfer, kar je dvakrat več od tlaka vode v pipi. Če so hoteli ohraniti mehurčke, so morali steklenico zatesniti. A povoskani platneni trakovi, ki so jih dotlej uporabljali namesto zamaška, steklenic s penečimi se vini niso dovolj zatesnili. To težavo je z dvema inovacijama - plutovinastim zamaškom in debelejšo steklenico z vbočenim dnom, ki prenese več tlaka - odpravil dominikanski menih Dom Perignon, po katerem se imenuje znana šampanjska hiša.

Francozi so Angležem vozili navadno vino, ki je med potjo znova zavrelo oziroma fermentiralo in se razvilo v peneče se vino. Po klasični šampanjski metodi potrebujemo primerno vino, ki je po izvirnem receptu za šampanjec sestavljeno iz dveh sort - chardonnaya in modrega pinota. Bela sorta daje šampanjcu skelet, rdeča pa strukturo in fineso, pojasnjuje Berovič. Ko grozdje vsake sorte posebej stisnejo, s primarno fermentacijo oziroma vretjem nastane običajno vino. Nato chardonnay in modri pinot zmešajo v želenem razmerju, kot ga določa recept vinske hiše. Sledi tako imenovana šampanizacija - sekundarna fermentacija, ki steče v steklenici in pri kateri v vinu nastanejo mehurčki.

Brez kvasovk ni mehurčkov v vinu

Mehurčke dobijo tako, da običajno vino nalijejo v steklenico, dodajo pa mu malo glukoze, v kateri nastanejo mehurčki, in posebne kvasovke, odporne proti višjemu tlaku. Pri klasični šampanjski metodi cenijo, da mehurčki nastanejo v steklenici. Do njihovega nastanka je steklenica zatesnjena s pločevinastim kronskim zamaškom, takim kot pri pivu, le odpornejšem na višji tlak. Steklenice z običajnim vinom položijo v vodoravno lego, in čeprav sekundarna fermentacija steče v mesecu dni, jih pustijo stati do pet let. Pri tem kvasna biomasa razpade in v vino prihajajo kvasne arome, ki prinesejo najbolj zaželen karakter penin - na eni strani po lešnikih, na drugi po kvasnem kremastem tonu.

Največja težava pri tehnologiji šampanjcev je bila, kako ohraniti mehurčke in hkrati sčistiti kvasovke, da jih ne bi kot usedlino penečega se vina nalili v kozarec.

Rešitev je našla Veuve Clicquot Ponsardin, ki je pridelavo šampanjcev nasledila po možu. Steklenico v vodoravni legi med fermentacijo penečega se vina je po malem obračala tako, da se je sočasno sukala okoli svoje osi in se je usedlina kvasovk nabirala v grlu steklenice. Težava, kako spraviti usedlino kvasovk iz steklenice, je Veuve Clicquot Ponsardin genialno rešila tako, da je steklenico obrnila na glavo in jo do tri centimetre globoko postavila v glikol, ohlajen na -20 stopinj Celzija, da usedlina kvasovk zmrzne. Ob odstranitvi kronskega zamaška zmrznjena usedlina kvasovk zleti iz steklenice, to pa nato zamašijo s plutovinastim zamaškom.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...