So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Minister Počivalšek: Slovenski start-up sistem je nastal iz potrebe trga

Čas branja: 4 min
11.05.2015  09:20
"Država je vrsto let sistematično podpirala razvoj in aktivnosti podjetniškega ekosistema, le-ta pa je v sodobnem poslovnem okolju svoje delovanje nadgradil in postal še večja podpora podjetjem v začetnih fazah delovanja," meni gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
Minister Počivalšek: Slovenski start-up sistem je nastal iz potrebe trga

Obveščaj me o novih člankih:  

Še dva dneva nas ločita do največje podjetniške konference PODIM (ta bo 13. in 14. maja potekala v Mariboru).

Letošnja osrednja tema je sodelovanje start-upov z velikimi, uveljavljenimi podjetji, veliko pa se govorilo tudi o novih oblikah financiranja in podjetništva. Več na [www.startaj.si] .

Ministra za gospodarstvo in tehnologijo Zdravka Počivalška, ki bo tudi eden izmed govornikov na konferenci, smo povprašali, kakšno je njegovo mnenje o novih praksah upravljanja podjetij, o pomenu semenskega kapitala in o izzivih start-up okolja.

pocivalsek-zdravko1-us.1417017316.jpg.n.960px.jpg

Gospod Počivalšek, ali je v Sloveniji potencial povezovanja med start-upi in »tradicionalnim« gospodarstvom po vašem mnenju dovolj izkoriščen?

V povezovanju vidim velike priložnosti za dodaten dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ter gospodarsko rast in razvoj. Tako ima tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) v okviru tematskih ciljev Operativnega programa 2014-2020 velik poudarek na povezovanju za poslovno odličnost in za nastope na tujih trgih. Na MGRT si bomo prizadevali, da bo ta paradigma ustrezno opredeljena tudi v Strategiji pametne specializacije. Služba Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko (SVRK) je že tudi povabila gospodarstvenike, da podate svoje predloge vsebinskih področij.

Glavne koristi partnerstev se izkazujejo v dostopih do trgov, ekonomije obsega in seveda dodatnih naročilih oziroma povečanih prihodkih, višji dodani vrednosti podjetij ter izmenjavi izkušenj. Velika podjetja lahko delujejo kot »mentorji« malim podjetjem. Po drugi strani pa so mala podjetja bolj prilagodljiva in nišno usmerjena za razvoj določenega produkta.

Iniciativa Start:up Slovenija in dogodek PODIM ter celoten start up ekosistem so pozitivni primeri spodbujanja povezovanja in mreženja podjetij. Država prav zaradi tega podpira pobude, ki spodbujajo mreženje, dajejo smernice za pridobivanje dobrega partnerja, pomoč pri iskanju pravega trga in pripravah na vstop na trg.

Zagotovo pa so še velike priložnosti, zato je letošnja tema PODIM-a odlična priložnost, da ugotovimo, kako naprej.

Za nami je prvi naložbeni krog razpisov SK50 in SK200 Slovenskega podjetniška sklada. Zakaj se je država odločila zapolniti vrzel na področju zagotavljanja semenskega kapitala?

Potencialni podjetniki ponavadi predvidijo nižje stroške, kot se v realnosti pojavijo. Zaradi nizkega kapitala tudi niso sposobni pridobivati tradicionalnih virov v obliki kreditov na trgih. Zato smo skupaj s skladom razvili instrument semenskega kapitala, kjer sklad vstopa v podjetja.

Že leta 2009 je bil razvit instrument lastniškega financiranja, s katerim je država prek zasebnih družb tveganega kapitala lastniško vstopala v MSP. V tem primeru je šlo za globalno delujoča podjetja s potencialom hitre rasti.

Poleg tega je bil instrument subvencij nadgrajen z mentorsko podporo in oblikovan je bil prvi »dvojček«. Ugotovljeno je namreč bilo, da podjetja poleg čistih finančnih sredstev potrebujejo še vsebinsko podporo. Med subvencijami in naložbami tveganega kapitala je obstajala vrzel v financiranju, saj banke ne nudijo ugodnih posojili ali drugih oblik financiranja.

Kako pomemben pa je omenjen semenski kapital pri razvoju ekosistema?

Izjemnega pomena pri tem je dejstvo, da se je start up ekosistem oblikoval in uspešno deloval že pred javnima razpisoma za semenski kapital. Država je vrsto let sistematično podpirala razvoj in aktivnosti podjetniškega ekosistema, le-ta pa je v sodobnem poslovnem okolju svoje delovanje nadgradil in postal še večja podpora podjetjem v začetnih fazah delovanja.

Torej je nastal od spodaj navzgor, kar pomeni, da nastaja iz potrebe trga. Država je z razvojem instrumenta semenskega kapitala le še dodatno spodbudila mlade, da svoje inovativne ideje razvijajo in promovirajo v obliki podjetja.

Pomembno pa je tudi to, da je država tudi že pred tem spodbujala subjekte inovativnega okolja, kot so tehnološki parki in univerzitetni inkubatorji z namenom zagotavljanja vsebinske podpore. Tudi Evropska komisija je prepoznala naš start up ekosistem kot primer dobre prakse. Zaradi uspehov na tem področju je naša usmeritev, da se povezovanje finančnega okolja in vsebinske podpore prenese tudi na področje spodbujanja rasti in razvoja podjetij.

pocivalsek-zdravko1-ih.1405626427.jpg.n.960px.jpg

Ali je pomembno, da se slovenska start-up podjetja odpirajo za vlaganja tveganega kapitala tudi iz tujine? Zakaj?

Tvegani kapital ne pomeni zgolj finančnih sredstev, ampak mnogo več. Pomeni aktivno upravljanje, vsebinsko pomoč - mentorstvo pri delovanju podjetij, hitrejši dostop do pravih partnerjev in do dodatnih virov financiranja. Prav zaradi tega je pomembno, da se slovenska start-up podjetja odpirajo tudi za vlaganja tveganega kapitala iz tujine. Tako bodo pridobila dodatna znanja, nove poslovne povezave in možnost nastopa na globalnem trgu.

Pomembno za vse nas pa je, da se sodobni viri financiranja, kjer aktivno nastopa tudi MGRT z viri proračuna RS, dopolnjujejo z dodatnimi zasebnim viri in se tako tudi v Sloveniji in regiji razvija spodbuden ekosistem. To lahko razumemo tudi kot neke vrste obliko javno-zasebnega partnerstva.

Še vedno pa je naš cilj, da se podjetja razvijajo in delujejo v Sloveniji. Zato pozdravljamo razvoj sodobnih oblik spodbujanja podjetništva in podjetij, kot so pospeševalniki, množično financiranje in kombinacija finančnih instrumentov z vsebinsko podporo (t.i. dvojčki).

Prav tako pa bodo ključni napori usmerjeni v izboljšanje poslovnega okolja, da bodo podjetja delovali na globalni ravni v Sloveniji in iz Slovenije. Nenazadnje je v to usmerjen tudi nedavno sprejeti dvoletni Nacionalni reformni program.

Kakšno je vaše mnenje o teh sodobnih podjetniških praksah in zakaj so lahko pomembne tudi za uspeh slovenskih podjetij?

Kot sem že omenil, ponovno poudarjam, da so sodobne oblike spodbujanja podjetništva izjemnega pomena za naša podjetja, predvsem v začetnih fazah.

Start up podjetja s potencialom hitre rasti zagotavljajo nova delovna mesta, večjo dodano vrednost, inovativne pristope k reševanju izzivov in upoštevajo princip vitkega podjetja, ki med drugim pomeni tudi preverjanje ideje in inovacije neposredno pri kupcih.

Eden izmed načinov predstavlja tudi množično financiranje, kjer smo Slovenci dokazali, da smo inovativni, prodorni in uspešni. Množično financiranje je zelo spodbudno in popularno za start up podjetja, vendar pa skriva tudi pasti, saj se projekt lahko prehitro izgubi v nepregledni množici novih in novih projektov. Platforma je dobra za projekte, ki dosežejo hiter odziv.

Sodobne oblike socialnega podjetništva oziroma socialnih podjetij za svoj zagon, rast in razvoj podjetniških veščin, znanj in orodij, zahtevajo tudi ustrezna podporna okolja, ki jim nudijo možnost aktivacije, so-dela oziroma co-workinga, ter rasti hkrati z uvajanjem inovativnih rešitev na različnih področjih gospodarstva ali družbenega življenja.

Menim, da ima Slovenija na področju socialnega podjetništva in zadružništva še posebej veliko potenciala, saj ima tradicijo, kolektivno miselnost, ki je socialno, solidarnostno in delovno naravnana.

Korporativno podjetništvo pa predstavlja razvoj novih idej in priložnosti predvsem znotraj večjih podjetij, kar vodi neposredno k izboljšanju konkurenčnih prednosti ter strateško prenovo obstoječih podjetij. Korporativno podjetništvo vodi k notranjim inovacijam, prevzemanju večjih tveganj, spodbujanju vodilnih in zaposlenih k izboljšanju podjetnosti in inovativnosti.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...