So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Učitelj, ki je v enem letu zbral 78 milijonov

Čas branja: 6 min
08.05.2015  11:19
Charles Best je pred 15 leti postavil platformo DonorsChoose.org, da bi učiteljem z revnih newyorških šol pomagal kupiti šolske potrebščine. Do danes je 1,7 milijona podpornikov z vseh koncev ZDA s 321 milijoni dolarjev pomagalo več kot 15 milijonom učencev z 61 tisoč javnih šol.
Učitelj, ki je v enem letu zbral 78 milijonov

Obveščaj me o novih člankih:  
Peter Foley dodaj
Fast Company dodaj
Oprah Winfrey dodaj
Steven Colbert dodaj
eBay dodaj

Ura je bila pet zjutraj, ko je takrat 25-letni učitelj zgodovine na srednji šoli v newyorškem Bronxu v trgovini kopiral učno gradivo za svoje učence. Brezplačnih knjig ni bilo dovolj za vse, ker pa je šlo večinoma za otroke revnih staršev, si je svoje knjige lahko privoščila zgolj peščica. Za fotokopije je, podobno kot njegovi učiteljski kolegi, plačal iz lastnega žepa, ob tem pa ga je prešinila ideja, ki je v naslednjih letih korenito spremenila razmere po številnih ameriških javnih šolskih ustanovah.

best-charles-bl.1431022100.jpg.o.600px.jpg
Tudi po več kot desetletju delovanja je rast števila uporabnikov takšna, da se je ne bi sramoval niti kakšen visokotehnološki start­up iz Silicijeve doline. Lani so pri DonorsChoose.org zbrali 78,6 milijona dolarjev, kar je 28 odstotkov več kot predlanskim in 42 odstotkov več kot leta 2012. Foto: Peter Foley/Bloomberg

Prve projekte financiral sam

Leta 2000 je Best oblikoval in za dobra dva tisočaka postavil prvo spletno stran, na kateri so učitelji objavljali raznovrstne šolske projekte in zanje poskušali pridobiti nekaj denarja. Pravi, da je bila tehnološka podpora tako primitivna, da je moral vsako številko kreditne kartice prepisati na roko. »Nisem bil posebno tehnološki tip človeka,« danes priznava v intervjuju za Fast Company. Best je za sodelovanje najprej nagovoril stanovske kolege, ki so že prvi teden objavili deset projektov. A odziva ni bilo, zato je mladi učitelj vse projekte anonimno financiral sam. Kolegi so bili prepričani, da zadeva dejansko deluje, glas o novi, spletni generaciji filantropije in množičnem financiranju pa se je razširil.

A kljub začetnemu optimizmu krivulja rasti sprva ni bila navdušujoča. »Pošteno povedano, niti nisem imel velikih ambicij. Želel sem zgolj pomagati newyorškim učiteljem, da jim ne bilo več treba vstajati ob petih zjutraj in kopirati šolskih učbenikov,« je svoje skromne začetne cilje za ameriško spletno stran Fast Company opisal Best. Med urami zgodovine je klical novinarje, fundacije in filantrope. »Večina ljudi je samo odložila slušalko, a bil sem zelo, zelo vztrajen.«

Pomoč je prišla od drugod. Zunaj šolskih zidov je na političnem odru prav v tistem času potekala razprava, kako reformirati ameriški šolski sistem. In takrat je nekaj pozornosti medijev in, še pomembneje, vlagateljev kot novost na področju dobrodelnega množičnega financiranja pritegnil tudi DonorsChoose.org. Leta 2003 je tako zbral svoj prvi milijon, še leto pozneje pa ga je po nastopu pri kraljici ameriških pogovornih oddaj Oprah Winfrey poznala že širša javnost. Kot zanimivost dodajmo, da se je samo 15 sekund po omembi imena v oddaji spletna stran DonorsChoose.org zaradi prevelikega obiska sesula, ob vnovični vzpostavitvi pa so gledalci donirali četrt milijona dolarjev.

Pomoč zvezdnikov

S prepoznavnostjo je na spletno stran prihajalo vse več podpornikov, ki so nakazovali vse več denarja. Leta 2006 se je za pomoči potrebne učitelje in učence nabralo že šest milijonov dolarjev. Best je takrat ugotovil, da DonorsChoose.org zahteva njegovo popolno pozornost, zato je pustil službo učitelja ter se posvetil samo še razvoju in organizaciji svoje pobude. Skrbi je bilo po njegovih besedah še vedno veliko. »Bomo dosegli postavljene cilje? Bomo še rasli?« Veliko laže je lahko zadihal po letu 2007, takrat je podporo Bestovim prizadevanjem izrazil še en velikan ameriške televizije, politični satirik Steven Colbert. Tudi z njegovo pomočjo je Best tistega leta zbral dodanih 14 milijonov dolarjev za širitev po vseh zveznih državah, podprli pa so ga nekateri podjetniški superzvezdniki - ustanovitelj eBaya Pierre Omidyar, soustanovitelj Yahooja David Filo in direktor Netflixa Reed Hastings.

Doslej pomagali 15 milijonom učencev

Večina donatorjev prvič pride v stik z razmerami v učilnicah javnih šol. Ugotovijo, da ima problematika človeški obraz, z imeni, željami in hrepenenjem po boljši prihodnosti. Ta izkušnja ima veliko večji politični naboj kot branje statistike o financiranju šolskega sistema. Kar 60 odstotkov naših podpornikov zaradi neposredne vpletenosti z DonorsChoose.org postane naklonjenih sistemskim reformam.

V 15 letih je več kot 1,7 milijona podpornikov z vseh koncev ZDA s 321 milijoni dolarjev podprlo več kot 570 tisoč projektov. Za pomoč je zaprosilo 232 tisoč učiteljev z revnejših ameriških šol. Največkrat (v 36 odstotkih) so zbrana sredstva namenili za šolske potrebščine, sledijo nakupi raznovrstnih tehnoloških pripomočkov (30 odstotkov) in knjig (23 odstotkov). Projekti so financirani zgolj, če dosežejo postavljeni cilj. Glede na objavljeno statistiko je uspešnih projektov 70 odstotkov, vsak posamezen projekt pa v povprečju zbere dobrih 700 dolarjev. Do novih pripomočkov, knjig in drugih šolskih potrebščin pa tudi večjih pridobitev, kot je 90 tisoč dolarjev vredno šolsko igrišče na Havajih, je prek DonorsChoose.org prišlo kar 15 milijonov učencev z 61 tisoč oziroma 63 odstotkov vseh javnih ameriških šol.

Tudi po več kot desetletju delovanja je rast števila uporabnikov takšna, da se je ne bi sramoval niti kakšen visokotehnološki start-up iz Silicijeve doline. Lani so pri Donors­Choose.org zbrali 78,6 milijona dolarjev, kar je 28 odstotkov več kot predlanskim in 42 odstotkov več kot leta 2012. Best je zasnoval tudi preprost in učinkovit finančni model, ki DonorsChoose.org zagotavlja samozadostnost. Manjše podpornike tako zaprosi še za 15 odstotkov od celotnega zneska, s katerimi poskuša pokriti operativne in režijske stroške.

Ustvarjanje dobičkov seveda ni Bestov cilj, a si pri svojem delu kljub temu pomaga z nekaterimi osnovnimi podjetniškimi veščinami. »Podobno kot katerokoli podjetje smo tudi pri nas osredotočeni na učinkovito izvedbo. Želimo biti okretni in se hitro odzvati na potrebne naših uporabnikov. Merimo tudi uspešnost, pri tem pa uporabljamo eno samo statistično merilo - letno rast vsote podarjenega denarja za projekte učiteljev z javnih šol in revnih okrajev po vsej državi. Podobno kot podjetja, ki jih zanima zgolj povečevanje prihodkov oziroma prodaje, lahko tudi kot dobrodelna organizacija delujemo na podlagi tega preprostega merjenja uspeha,« pojasnjuje za Fast Company.

Google pomaga z računalniki, Paul Allen z roboti

Po nekaj letih zbiranja finančnih sredstev je Best začel razmišljati, kako bi izkoristil uspešnost platforme in poskušal neposredno, brez pomoči birokratov in politikov, pomagati učiteljem uresničiti njihov potencial. Letos bo denimo še razširil pilotni program, ki podjetjem omogoča, da predstavijo nove naprave in storitve neposredno učiteljem. Prvi se je programu pridružil Google, ki je ponudil deset tisoč računalnikov v vrednosti milijon dolarjev. Pošli so v 48 urah. Soustanovitelj Microsofta Paul Allen je po drugi strani razvil poceni podvodne robote, s katerimi so učitelji naravoslovja svojemu predmetu dodali poučevanje oceanografije, podjetje MakerBot pa je podarilo pet tisoč 3D-tiskalnikov.

Otroci ne bi smeli postati žrtve politike

Kljub številnim podpornikom ima DonorsChoose.org tudi kritike, ki projektu in njegovemu vodji očitajo, da s tem ne rešuje resničnih težav šolskega sistema, temveč prinaša zgolj kratkotrajno rešitev. Nekateri so celo prepričani, da pobuda dela uslugo državi, ki reševanje pomanjkanja šolskih potrebščin tako brez slabe vesti prepušča dobroti državljanov. Best jim odgovarja, da otrokom pomoči ne bi smeli odrekati zgolj zato, da bi dokazali neučinkovitost javnega financiranja. »Večina ljudi, ki donirajo na naši strani, prvič pride v stik z razmerami v učilnicah javnih šol. Ti ljudje ugotovijo, da ima problematika človeški obraz, z imeni, željami in hrepenenjem po boljši prihodnosti. In ta izkušnja ima veliko večji politični naboj kot branje statistike o financiranju šolskega sistema. Kar 60 odstotkov naših podpornikov zaradi neposredne vpletenosti z DonorsChoose.org postane naklonjenih sistemskim reform,« je povedal Best za Fast Company.

V prihodnjih mesecih bo Donors­Choose.org začel objavljati primerjalno statistiko med sredstvi, ki jih posameznemu osnovnošolcu oziroma srednješolcu namenjajo posamezni ameriški volilni okraji, in številom projektov, ki jih na istem območju objavljajo posamezni učitelji. »Če bomo ugotovili, da obstaja obratno sorazmerna povezava, bomo lahko iz tega sklepali, da denar ne zapušča pravilno centralne pisarne, kjer se sredstva delijo,« pravi Best.

To bi utegnilo v neprijeten položaj postaviti marsikaterega političnega odločevalca. Pojavljajo se celo namigovanja, da naj bi voditelji posameznih okrajev učiteljem prepovedali uporabo platforme. Best pa odgovarja: »Birokrati niso kos energiji množic. Naš doseg je dovolj velik. Naših učiteljev je dovolj, tudi njihova želja po boljši prihodnosti je dovolj močna. Zdaj nas ne morejo več ustaviti.«

ALTERNATIVNE PLATFORME ZA FINANCIRANJE

Kiva

Kiva je neprofitna organizacija, ki omogoča ljudem, da prek spleta posojajo denar podjetnikom in študentom z revnih območij sveta. Ponavadi gre za mikro posojila, povprečno v vrednosti 416 dolarjev. Od leta 2005 do danes je prek Kive več kot dva milijona ljudi poslalo že 700 milijonov dolarjev. S tem denarjem so pomagali podjetnikom iz skoraj 90 držav. Posojila so bila poplačana v skoraj 99 odstotkih, kaže uradna statistika. Kiva sicer ne zaračunava nobenih obresti ali provizij, organizacija s sedežem v San Franciscu se namreč preživlja z donacijami uporabnikov, podjetij in državnih ustanov.

GlobalGiving

Mari Kuraishi in Dennis White sta bila v devetdesetih letih na čelu oddelka za inovacije pri Svetovni banki. Med službovanjem sta razvila tako imenovano inovacijsko tržnico, na kateri so zaposleni tekmovali v idejah za premagovanje revščine po svetu. Koncept sta razširila in leta 2002 postavila spletno stan GlobalGiving. Ta se uporablja kot platforma, na kateri lahko ljudje financirajo raznovrstne podjetniške in znanstvene projekte, katerih cilj je izboljšanje življenja v lokalnih skupnostih. Do danes je 430 tisoč ljudi s 170 milijoni dolarjev podprlo 12 tisoč projektov - od liberijske pobude za spodbujanje obrtništva med ženskami do kirurškega programa za moldavske sirote.

Watsi

Dobrodelna pobuda je namenjena zbiranju denarja za osnovno zdravstveno nego otrok in odraslih v revnih predelih sveta. Deluje tako, da partnerski zdravnik objavi bolnikov profil na spletni strani, in če zadosti nekaterim pogojem, ga Watsi potrdi. Neprofitno organizacijo so štirje mladi zdravstveni delavci leta 2012 ustanovili v San Franciscu. Do danes je 11.600 ljudi financiralo zdravstveno oskrbo za dobrih štiri tisoč ljudi iz 20 držav. Watsi je med drugim podprl tudi eden najboljših svetovnih podjetniških pospeševalnikov Y Combinator.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...