So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Kako je Skype v Estoniji dobil mlade

Čas branja: 10 min
30.04.2015  09:36
Obiskali smo Estonijo, državo z največ start-upi na prebivalca. Njihova skrivnost uspeha: intenzivna digitalizacija države, do podjetij prijazna zakonodaja, prodaja Skypa in - slabo vreme.
Kako je Skype v Estoniji dobil mlade

Obveščaj me o novih člankih:  
Andrus Järg dodaj
Skype dodaj
Janus Friis dodaj
Niklas Zennström dodaj
Microsoft dodaj

Na obrobju estonskega Talina, kjer je pred desetletji stal sovjetski tehnološki park, je danes glavni razvojni center Skypa. Štirinadstropna poslovna zgradba že na prvi pogled daje vtis, da se za njenimi zidovi skrivajo najboljši estonski programerji, ki skrbijo, da telekomunikacijska storitev številka ena na svetu - prek nje se namreč opravi 40 odstotkov vseh mednarodnih klicev - deluje nemoteno.

Moderno opremljene pisarne, z idejami popisane stene, prostorna menza, v spodnjih prostorih pa celo savna, so v popolnem nasprotju s sivimi blokovskimi naselji z druge strani ceste. A čeprav se povezava med visokotehnološkim podjetjem na eni strani in sovjetskimi časi na drugi zdi še tako absurdna, da je niti ne bi iskali, vendarle obstaja. »Ko smo leta 1991 postali samostojni, nismo imeli nobene telekomunikacijske zapuščine. Začeti smo morali iz nič. To nam je dalo prednost, saj smo temelje zgradili z najnovejšo tehnologijo. Ta se je že takrat razvijala zelo hitro, zato so imele druge razvitejše države velike težave pri posodabljanju sistemov. Estonci pa smo denimo preskočili papirnato administracijo in se raje osredotočili na elektronske registre. S tem smo pridobili konkurenčno prednosti,« razlaga generalni direktor estonskega Skypa Andrus Järg, ki nas je sprejel na ogledu baltiškega podjetniškega bisera.

IMG-6860.1427911582.jpg.w.600px.jpg
Del zdravega delovnega okolja je tudi rekreacija, pravijo pri Skypu. Dva zaposlena smo ujeli pri partiji biljarda.

Skype so leta 2003 svetu predstavili trije Estonci, Ahti Heinla, Priit Kasesalu in Jaan Tallinn, Danec Janus Friis ter Šved Niklas Zennström. Zadnja dva sta dala idejo in jo na začetku financirala, Estonci pa so jo udejanjili. Prvi dan je internetni telefon - takrat še pod imenom Skyper - na svoje računalnike preneslo deset tisoč ljudi, čez mesec jih je bilo milijon, čez pol leta 30 milijonov. »Zaradi izjemne rasti so morali vsak mesec zaposliti deset novih ljudi,« pravi Järg, ki je na vrh estonskega Skypa, še vedno najmočnejše razvojne enote komunikacijskega giganta, ki je zdaj v lasti Microsofta, prišel leta 2013.

Skype sicer ni bil prvi ponudnik tako imenovane komunikacije peer to peer (neposredne komunikacije med računalniki), je pa izkoristil pravi trenutek, veliko vlagal v marketing in okoli sebe zbral podjetniško skupnost, ki je njegovo ime ponesla v svet. »Ko so ustanovitelji razvijali Skype, niso pričakovali, da se bo iz tega rodilo nekaj tako velikega. Podjetje so razumeli kot še eno, ki se ukvarja s programsko opremo. Uspeh je bil zanje veliko presenečenje,« razlaga Järg. Skype je spisal prvo in za zdaj še edino pravo globalno zgodbo, ki se je začela v majhni Estoniji, državi z zgolj 1,3 milijona prebivalcev.

jarg-andrus02-be.1427911588.jpg.o.600px.jpg
Andrus Järg je krmilo estonske razvojne ekipe Skypa prevzel leta 2013. Pod njegovih vodstvom dela okoli 400 zaposlenih iz 30 držav, a Järg kljub temu deluje zelo dostopno in skromno. »Sem samo del ekipe,« pravi. Foto: Raul Mee/Aripaev

Aprilski Manager prinaša 30 strani vsebine o start-upih, investitorjih in skupnosti. Med drugim si lahko preberete, kateri slovenski podjetniki vlagajo v druge podjetnike, kako delajo skladi tveganega kapitala, pišemo tudi o slovenskih uspehih na Kickstarterju, analizirali pa smo slovenske start-upe, ki so najbolj ogreli vlagatelje, bili pa smo tudi v kreativnem centru Poligon.

Vse se je začelo s prodajo Skypa

Prvo veliko prelomnico je za Skype in estonski startupovski ekosistem prineslo leto 2005. Takrat so ustanovitelji start-up za 2,5 milijarde dolarjev prodali spletni tržnici Ebay. A naslednja leta so bila za Skype vse prej kot stabilna. Zaradi slabih odnosov med ustanovitelji in vodilnimi pri Ebayu je podjetje med letoma 2005 in 2007 zamenjalo pet direktorjev, poslovni rezultati so bili pod načrti, rast je začela pojenjati, zaostajal je tudi razvoj. Ko je vajeti podjetja leta 2008 prevzel sposobni Josh Silverman, pa se je krivulja obrnila. Skype se je ponovno osredotočil na svoj izdelek, ga prilagodil uporabi na pametnih telefonih, televizorjih in drugih elektronskih naravah, razvil posebno ponudbo za podjetje ter diverzificiral prihodkovne tokove z naročninami, premijskimi računi in oglaševanjem.

IMG-6861.1427911583.jpg.o.600px.jpg
Kreativnost na delu

Semena novih estonskih start-upov

S prodajo Ebayu so ustanovitelji, pa tudi prvi zaposleni, ki so dobili lastništvo prek opcijskih pogodb, dobili potreben začetni kapital za lastni posel. Takih naj bi bilo po besedah Järga okoli 30. »Skype je zgradil podjetniški ekosistem, veliko uspešnih estonski start-upov ima med svojimi soustanovitelji nekdanje skypovce. Pri Skypu so se ljudje naučili, kako iz start-upa zgraditi veliko podjetje.« Eden tistih, ki se je očitno učil najbolje, je bil Taavi Hinrikus, ustanovitelj TransferWisa - ta omogoča mednarodni prenos denarja, za kar uporabnik plača veliko manj kot v bankah. Lani je podjetje, za katerega dela tudi nekaj Slovencev, dobilo 25 milijonov evrov investicije, nekaj je vložil tudi slavni Richard Branson, podjetje pa naj bi bilo ocenjeno že na milijardo dolarjev.

Med start-upi, ki so jih postavili nekdanji zaposleni pri Skypu, so med drugimi še Fleep (orodje za komuniciranje v ekipah), Vitafields (aplikacija za upravljanje kmetij), Edicy (orodje za ustvarjanje spletnih strani) in poleg TransferWisa verjetno najuspešnejši GrabCad, ki je razvil brezplačno platformo za inženirje in ima okoli 1,5 milijona uporabnikov. Start-up je lani septembra za 100 milijonov dolarjev kupil ameriški Stratasys, vodilni svetovni razvijalec tehnologije za 3D-tiskanje.

Nazaj k Skypu: Ebay je 65 odstotkov podjetja septembra 2009 prodal skladoma Index Ventures in Silver Lake Partners, čez dve leti pa je za 8,5 milijarde dolarjev romal v roke Microsofta. Nakup še vedno pomeni največ­ji Microsoftov prevzem. Tudi finsko Nokio so Američani leta 2013 kupili ceneje - za 7,2 milijarde dolarjev. Microsoft je Skype integriral v svoje storitve, kar pomeni, da pride v paketu skupaj s prihajajočim operacijskim sistemom Windows 10.

IMG-6865.1427911581.jpg.o.600px.jpg
Prostorna menza je opremljena s projektorji in zasloni.

Zaposlenim sprostitev med delom

Pod Microsoftom je vodenje estonskega dela Skypa leta 2013 prevzel naš sogovornik. Järg pri podjetju sicer dela že deset let. Začel je kot programer, napredoval v projektnega vodjo in nato na mesto generalnega direktorja največ­je Skypove razvojne ekipe - od skupno dva tisoč ljudi, zaposlenih pri Skypu, jih je 400 v Estoniji. Prihajajo iz kar 30 držav, težav z mešanico jezikov in kultur pa po besedah sogovornika nimajo. »Estonščino govori zgolj tretjina naših zaposlenih, veliko je tudi rusko govorečih, a o delu se vsi pogovarjamo v angleščini,« pravi Järg. O plači pri Skypu v Estoniji Järg ni želel govoriti, vendar naj bi se gibala okoli 3.500 evrov, kar je krepko nad estonskim povprečjem pri 850 evrih. Kot nekaj še pomembnejšega od plače Järg označuje delovno okolje. »To je najboljše v Estoniji. Vsakega zaposlenega spodbujamo, naj se ukvarja s športnimi aktivnostmi, imamo več prostorov za rekreacijo in oddih, hrana je sveža in vedno na voljo. Tudi delovni čas si lahko zaposleni prilagodijo glede na svoje potrebe. To je celo nujno, saj je komunikacija z drugimi ekipami po svetu zaradi časovne razlike lahko težavna. Nobena težavna ni niti, če kateri dela od doma.«

Ko sta Ebay in šest let pozneje Microsoft prevzela Skype, bi se tako eden kot drugi lahko odločila, da razvoj preselita drugam, po možnosti bliže k sebi. A sta estonsko enoto ohranila. Zakaj? »Prvič, estonski programerji so cenejši. In še pomembneje: veliko naših zaposlenih v Estoniji je pri Skypu že leta, poznajo podjetje in izdelek, se z njim identificirajo. Delajo hitro, učinkovito in so motivirani. Oni so naša največ­ja prednost. Zelo neumno bi bilo, če bi pustili ljudi, ki ustvarjajo vrednost,« je jasen Järg.

IMG-6867.1427911580.jpg.o.600px.jpg
Menza spominja na kakšno kuhinjo milijonarja. Zaposleni imajo hrano na voljo ves dan, tople obroke pa strežejo samo enkrat.

Do podjetja v 20 minutah, davke urediš še prej

Če pa bi se odločili, da odidejo in ustanovijo lastno podjetje, jih po besedah Järga pri tem ne bi ovirali, kot jih ne bi ovirala niti estonska zakonodaja. Ta je do podjetij ena najprijaznejših na svetu, saj lahko podjetje v tej baltiški državi prek spleta odpreš v 20 minutah. Ali pa, kot trdi Järg, tudi zapreš zelo hitro. »Tudi to je zelo pomembno, poskrbljeno mora biti za celoten življenjski cikel podjetja.«

Digitalna država

Estonska država je ena najbolj digitaliziranih, ne samo med nekdanjimi socialističnimi državami, verjetno se lahko meri tudi s številnimi državami z razvitejšimi gospodarstvi. Posamezniki lahko davčne obrazce prek računalnika ali telefona izpolnijo zgolj v nekaj minutah (davčne stopnje za podjetja sicer niso najnižje v Evropi, so pa enotne, Estonci tudi ne poznajo davka na dobiček), spletne banke uporablja 95 odstotkov ljudi, nekaj več kot četrtina jih voli prek spleta, internet pa že 15 let velja za eno osnovnih človekovih pravic. Država se je odločila, da programiranje postane obvezen predmet v osnovni šoli, Estonija pa je tudi kot prva država svetu omogočila, da lahko skoraj vsakdo postane njen virtualni državljan ter s tem uporablja estonske zasebne in javne spletne storitve. Načrt predvideva, da bo Estonija do leta 2025 pridobila deset milijonov novih, pa čeprav virtualnih državljanov.

Mladi voditelj države, ki razume posel

Eden od razlogov za uspešno preobrazbo v digitalno državo so mladi in ambiciozni voditelji Estonije, v to verjame Ragnar Sass, vlagatelj in soustanovitelj start-upa Pipedrive, ki je ustvaril enostaven prodajni sistem za podjetja, o katerem pišemo več v drugem okviru ob tem članku. »Prvi premier Mart Laar je bil star 32 let, ko je leta 1992 prevzel vodenje države. Kot prvi v Evropi je uvedel enotno davčno stopnjo, transparentno privatiziral večino državne industrije, ukinil subvencije, uravnotežil proračun in tako stabiliziral gospodarstvo,« razlaga Sass, ko smo ga obiskali v prostorih podjetja, ki se ponašajo z izrednim razgledom na talinsko pristanišče.

«Imamo zanič vreme, zato več delamo«

Pravi, da je bil Mart tehnološko podkovan in da je ljudi navdušil za internet in e-državo. »To je spremenilo razmišljanje ljudi. Začeli so se zanimati za podjetništvo. Estonci sicer radi delamo, tudi zato, ker je vreme skoraj vse leto zanič,« dodaja Sass. Kot zanimivost naj dodamo, da je leta 2013 priznani ameriški časnik Wall Street Journal ocenil, da ima Estonija največ start-upov na prebivalca na svetu. Sass se s tem strinja, bi pa po lastni presoji prvo mesto kljub temu prepustil Izraelu.

Majhnost kot prednost in slabost

Podobno kot Slovenija je tudi Estonija majhna država. Kar po eni strani pomeni prednost, meni sogovornik, »saj morajo podjetja že od samega začetka o svojih kupcih in trgih razmišljati globalno«. Pipedrive ima tako uporabnike v 130 državah po svetu, pa tudi druga podjetja se hitro obrnejo na vse strani neba. Vitalfields ima porabnike v Ukrajini in Belorusiji, Click and Grow, ki razvija avtomatizirane cvetlične ločke, na Japonskem in Braziliji, Taxify, aplikacija za iskanje taksijev, pa na Nizozemskem in Finskem.

Podobno kot Slovenija ima tudi Estonija, deloma zaradi svoje majhnosti, premalo domačega kapitala za financiranje start-upov. »Imamo predvsem premalo zasebnih vlagateljev, tako tistih, ki investirajo semenski kapital, kot večje zneske,« razlaga Heidi Kakko, direktorica estonskega združenja poslovnih angelov. Lani so start-upi estonskih ustanoviteljev prejeli 70,4 milijona evrov naložb (dvakrat več kot leto poprej), od tega so estonski vlagatelji prispevali deset odstotkov, manj kot leta 2013. Lani je največ, 20 milijonov evrov, sicer dobil AdCash, ki se ukvarja z razvojem oglaševalskega omrežja. Vanj je vložil francoski sklad tveganega kapitala Naxicap Partners. Naslednja večja finančna injekcija je bila v prej omenjeni TransferWise, ki pa je že v začetku letošnjega leta dobil novih 50 milijonov evrov svežih sredstev.

Startupovski balon?

Državnega denarja naj bi bilo po besedah Kakkove en odstotek od vseh lani zbranih naložb, a za anonimnega komentatorja estonske start-up scene preveč. DotEEBubble je estonski bloger, ki redno opozarja, da estonska država z milijonskimi investicijami napihuje podjetniški balon. »Največji estonski vlagatelj v start-upe je država. V mlada podjetja so vložili več kot vsi zasebni vlagatelji skupaj,« trdi. Kot primer navaja start-up Fits.me z aplikacijo za spletno pomerjanje oblek, ki je po njegovih zapisih prejel 3,7 milijona evrov, pa čeprav ni v »sedmih letih obstoja pokazal nič«. Piše tudi o inkubatorju, ki je prejel 700 tisoč evrov od države, postavljen pa je v »kraju z 20 tisoč ljudmi in je namenjen umetniško-kreativnim start-upom. Pravzaprav gre za nekaj žensk, ki izdelujejo nakit«.

A navkljub nekaterim izzivom, s katerimi se sooča Estonija, obisk te baltiške države navdihuje z optimizmom. Estonija je s pravimi političnimi ukrepi, vsesplošno digitalizacijo, spodbujanjem podjetništva, pa tudi kančkom sreče, ki je tista dva Danca in Šveda pripeljala do estonskih programerjev in Skypa, postala država, ki svojim ljudem daje možnost, da lahko delajo v miru. Ni kaj, dober zgled tudi za sončno stran Alp.

Dve mladi estonski zgodbi

Najstnik, ki rešuje svoj problem s taksiji

Markus Villig je 21-letni Estonec, ki je imel težavo. Ob koncu srednje šole so s prijatelji hodili na zabave, a vedno imeli veliko nepotrebnih težav pri klicanju taksija ob odhodu domov. »Nanj smo dolgo čakali, pogosto niti nismo vedeli, kolikšna bo njegova cena,« razlaga Villig. Odločil se je, da bo poskušal težavo rešiti sam. Nekaj podjetniškega znanja je že imel, na svojo stran je pridobil programerskega prijatelja in v nekaj mesecih sta razvila prvi prototip aplikacije Taxify. Gre za mobilno aplikacijo, prek katere lahko glede na svoj položaj izbereš najbližjega taksista. Taksi lahko uporabnik izbere tudi glede na ceno, model avtomobila in oceno uporabnikov. Ko s klikom pokličeš taksi, ima ta pol minute, da se odzove, in če je odgovor pozitiven, aplikacija omogoča, da pot taksija spremljaš na zemljevidu. Taxify smo preizkusili tudi sami in bili navdušeni na njegovo preprostostjo in učinkovitostjo.

IMG-6882.1427911584.jpg.o.600px.jpg
Markus Villig je razvil aplikacijo Taxify, s katero želi poceniti taksi prevoze, a hkrati taksi službam omogočiti, da pridobijo več strank.

Taxify ima uporabnike poleg Estonije tudi v Latviji in Litvi, Belorusiji, na Poljskem, Nizozemskem in Finskem. Doslej je aplikacijo na pametne telefone po besedah Villiga preneslo že okoli 250 tisoč uporabnikov. S taksi družbami se na drugi strani dogovarjajo individualno. »Hitro smo na svojo stran pridobili predvsem manjše družbe, ki so z našo aplikacijo število strank v enem letu povečale za 40 do 50 odstotkov. Hkrati pa znižujemo cene za stranke. Vsak zmaga. No, vsak verjetno ne. Ne marajo nas velike taksi družbe, ki niso v našem sistemu, pa tudi Uber je že slišal za nas,« z nasmeškom razlaga Villig. Poslovni model je sicer preprost: Taxify si vzame okoli deset odstotkov fiksne provizije.

V letu in pol obstoja so pridobili 1,5 milijona evrov investicije, ki jo bodo večinoma namenili za prodor na vzhodno- in srednjeevropske trge. V Taxify je med drugim vložil uspešni estonski podjetnik Taavet Hinrikus, ustanovitelj podjetja TransferWise.

Drugi najbolj razširjeni estonski izdelek na svetu

Ragnar Sass je dober poznavalec estonskega start-up ekosistema, vlagatelj, pobudnik talinske iniciative Garage48, ki poskuša mlade Estonce »opremiti« s podjetniškimi veščinami, je pa tudi soustanovitelj več start-upov, med drugim podjetja Pipedrive. Ta se ukvarja z razvojem prodajnega CRM-sistema - sistema za upravljanje strank - ki je po njegovih besedah »zelo enostaven za uporabo, a hkrati izredno učinkovit«. Z mobilno ali spletno aplikacijo lahko podjetja na enem mestu spremljajo posamezne posle, organizirajo stike ali pripravljajo prodajni načrt za naslednje dneve. »Tako je enostavna, da jo uporabnik razume v dveh minutah,« razlaga Sass.

pipedrive.1427911585.jpg.o.600px.jpg
Ragnar Sass, soustanovitelj estonskega podjetja Pipedrive, pravi, da imajo stranke v 130 državah po svetu.

Od kod ideja? »Ustanovitelji smo še v prejšnjih službah imeli veliko opravka z direktno prodajo, pa tudi s programsko opremo, ki bi nam morala pri tem pomagati. A enostavno nismo našli dobre rešitve za management prodajnih aktivnosti. Zato smo se leta 2010 povezali z estonskimi programerji in razvili Pipedrive,« razlaga Sass. Prvo različico so javnosti predstavili januarja 2011, zdaj pa jo uporablja okoli sedem tisoč organizacij iz okoli 130 držav. »Poleg Skypa je to najbolj razširjen estonski izdelek na svetu.« Največ posla po njegovih besedah opravijo v ZDA in Braziliji.

Pipedrive ima sicer okoli 70 zaposlenih, prostorno pisarno nekaj kilometrov zunaj središča Talina pa poživljajo leseni dodatki in pogled na pristanišče glavnega mesta Estonije. Po besedah Sassa je ekipa mednarodna, zaposleni med drugim prihajajo iz Ukrajine, Belorusije, Portugalske in celo Brazilije. »Vsakemu smo ponudili tudi opcijske pogodbe,« pravi sogovornik.

Podjetje ima sedež v Kaliforniji, »ker je tam naš največji trg«, v petih letih od ustanovitve pa so prejeli 4,1 milijona dolarjev investicij. Sass sicer pravi, da rastejo organsko, od 80 do 90 odstotkov vsako leto.

Foto: Blažej Kupec



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...