So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Kako služijo novi slovenski mediji

Čas branja: 6 min
24.04.2015  14:20
Preverili smo, kakšne poslovne modele imajo nekateri novi slovenski mediji, torej taki, ki so izključno digitalni, niso neposredno povezani s »tradicionalnimi« mediji in k poslu pristopajo z novimi načini ustvarjanja in prikazovanja vsebin.
Kako služijo novi slovenski mediji

Obveščaj me o novih člankih:  

Družbena omrežja, aplikacije, pametni telefoni (in seveda internet) spreminjajo podobo medijev hitreje kot katera koli tehnološka inovacija v preteklosti. Mediji se morajo prilagoditi in obenem bralcem omogočiti večjo vključenost pri nastajanju vsebin ter jim ponuditi prijazna orodja za dostop do teh vsebin. Izzivi so še drugje, predvsem na področjih prodaje in primerne umestitve oglasov na mobilnih platformah, stroškov ustvarjanja vsebin in splošne digitalizacije medijev.

Na medijski trg medtem vstopajo novi igralci. Postaviti spletno stran danes namreč ni več težava, tudi ustvarjati vsebino je lažje. Je pa veliko večja in težja naloga vzpostaviti trajnosten poslovni model. Preprosto povedano: z medijem vsak mesec zaslužiti dovolj denarja.

Tudi v Sloveniji medijska scena postaja bolj pestra. Nekatere slovenske medije, ki so izključno digitalni, niso neposredno povezani s »tradicionalnimi« mediji in k poslu pristopajo z novimi načini ustvarjanja in prikazovanja vsebin, smo povprašali, kaj počenejo in kako.

Pod Črto

SMALL02Anze-Voh-Bostic-foto-Mankica-Kranjec.1400141898.jpg.w.960px.jpg

Glavni urednik in novinar portala Pod Črto Anže Voh Boštic. Foto: Mankica Kranjec.

Opis

Podcrto.si je portal s preiskovalno in analitično vsebino ter z mnenji strokovnjakov z vseh področij družbe. Prvi mož projekta je Anže Voh Boštic, ki je kot novinar delal za Delo ter nemški časnik Die Welt, njegove tekste pa ste lahko brali tudi v mnogih drugih medijih, tudi v časniku Finance.

Financiranje

Poslovni model temelji na množičnem financiranju. Kampanjo #PodpriPodČrto je ekipa skušala v marcu zbrati 15.000 evrov donacij bralcev za naslednjih šest mesecev dela. Zbrali so nekaj več kot 7.000 evrov, kar jim omogoča delovanje do konca junija 2015. »Dolgoročni obstoj projekta Pod črto je mogoč, če bi ga bili bralci pripravljeni podpreti z donacijo v višini 5 do 10 evrov mesečno - se pravi s 50 do 100 evrov donacije letno,« dodaja Anže Voh Boštic.

Načrti

»Novinarstvo v javnem interesu pa lahko na dolgi rok obstaja samo s čimbolj neodvisno podporo. Če želimo kaj spremeniti, ne moremo sedeti in čakati, da bo nekdo ustvaril vzdržen model financiranja, ki bo tovrstno novinarstvo omogočil,« je za Dnevnik povedala Taja Topolovec, novinarka portala.

Fokuspokus

crnkovic-marko-xx.1429877061.jpg.n.960px.jpg

Marko Crnkovič

Opis

Fokuspokus je spletna revija, ki jo ureja eden najbolj prepoznavnih slovenskih kolumnistov Marko Crnkovič. Portal prinaša mešanico komentiranih povzetkov iz drugih medijev in z družbenih omrežij, kolumn ter blogov, intervjujev ter drugih žanrov in različnih multimedijskih vsebin. "Projekt je zastavljen kot nizkostroškovni in nizkocenovni startup. Ustanovitelji izhajajo iz prepričanja, da je lahko nov spletni medij uspešen le, če poslovni model izhaja iz uredniškega koncepta in ne obratno," pravi Crnkovič.

Financiranje

Prvih devet mesecev oziroma do 16. novembra 2015 bo Fokuspokus brezplačen, potem pa bo redna letna naročnina znašala 20,99 evra ali 1,75 evra na mesec. Zainteresirani se sicer lahko naročijo na revijo že pred tem datumom in s tem pridejo do nižje prve letne naročnine.

Po 16. novembru 2015 bo sicer kar nekaj vsebin tudi za nenaročnike. Brezplačna bo približno polovica tekstov.

Politikis.si

politikis.1429877200.jpg.n.960px.jpg

Opis

Politikis.si je »novičarski, mnenjski, neodvisni in nekorporativni medijski portal z konzervativno-evropsko uredniško politiko«, razlaga njegov urednik Tomaž Kokol. Portal je na sceni že šest let, na mesec pa imajo po besedah Kokola 150 tisoč posameznih bralcev.

Financiranje

Poslovni model temelji na oddaji oglasnega prostora.

Načrti

»Smo eden najbolj razpoznavnih politično-informativnih spletnih portalov v Sloveniji, ki ga povzemajo tako drugi mediji kot Slovenska tiskovna agencija. Ta primat bomo obdržali tako čez leto kot čez pet let,« napoveduje Kokol.

Metina lista

briski-natasa-be.1429877270.jpg.n.960px.jpg

Nataša Briški

Opis

Metino listo je leta 2012 po letih dopinikovanja iz ZDA, kjer je spremljala digitalno revolucijo ter vzpon novih medijev, postavila Nataša Briški. Metina lista je v prvi vrsti spletni prostor, »namenjen izpostavljanju ljudi, idej in projektov, ki predstavljajo motor sprememb v našem času in okolju, ki iščejo odgovore in rešitve na izzive 21. stoletja«.

Financiranje

»Na začetku smo se zavestno odločili, da bomo sredstva za zagon in obstoj v prvih letih delovanja iskali prek nacionalnih in mednarodnih razpisov, ki podpirajo novomedijske projekte,« razlaga Briškijeva. Pri kandidiranju so bili po njenih besedah doslej »zelo uspešni«.

Bralci in podporniki lahko Metino listo tudi podprejo, takih je po besedah Briškijeve vsako leto več. Sicer pa proti plačilu izvajajo tudi delavnice komuniciranja z mediji in snovanja novodobnih kampanj. Oglasov na strani zaenkrat (še) niso imeli, a jih zanimajo tudi tovrstna sodelovanja.

Načrti

Čez leto dni se vidijo »zakopani globoko v delu in pisanju razpisov, z mrežo, ki jo bomo okrepili z novimi talenti in s sklenjenimi partnerstvi s še več organizacijami in podjetji, ki razumejo, kaj pomeni biti družbeno-odgovoren«. Kaj pa dolgoročno? »Pet let pa, zdi se takoj za vogalom, a v vatlih, s katerimi se merijo novi mediji, je to nekaj takšnega, kot bi tradicionalne medije vprašali, kje se vidijo čez 30 let. Vsekakor želimo povečati svoj doseg tudi preko slovenskih meja, v tem je lepota novih medijev, ki niso geografsko omejeni, za več stabilnosti in miru pa si predvsem želimo vzpostaviti in razviti tudi reden vir financiranja. Če bomo pri tem uspešni, bomo morda lahko pustili svoje redne službene zadolžitve in se redno posvetili samo mreži Metine liste,« še dodaja Briškijeva.

Torek ob petih

torek-ob-petih1.1429877503.jpg.n.960px.jpg

Opis

Torek ob petih je prvi slovenski mobilni tednik. Na voljo je brezplačno za operacijske naprave android in iOS. Osnovna platforma je mobilna aplikacija, ki je prilagojena posebej za pametni telefon in tablični računalnik. Sicer je na voljo tudi spletna stran www.tor5.si, za obveščanje in promocijo ter komunikacijo z bralci pa uporabljajo družbena omrežja Facebook in Twitter, razlaga prvi mož nekaj mesecev starega medija Izak Košir.

Pravi, da vsebinsko združujejo tako klasične novinarske članke, kot so intervju, recenzija, komentar in tema, kot tudi podcaste oziroma spletne radijske oddaje in vsakotedenske plejliste, kjer v poslušanje nudijo svežo glasbo.

Financiranje

Izak načrtuje, da bodo tudi v prihodnosti ostali brezplačni, »saj smo pristaši brezplačne informacije, ki je v digitalnem svetu zaradi velike konkurence nujna«. Financirali naj bi se iz oglasov - izključene pa niso niti donacije in javni razpisi, a o tem zaenkrat v ekipi še niso razmišljali. »Navade bralcev so se v zadnjih letih močno spremenile - mladi bralci večinoma namreč niso več (na)vajeni, da bi za medijske vsebine plačevali, ne za tiskane in ne za digitalne,« ugotavlja Izak.

Načrti

O načrtih za prihodnost? Izak Torek ob petih čez eno leto vidi v razširjeni obliki mobilnega tednika, čez pet let pa - »še vedno se bomo trudili, tako ali drugače«. Zagotovil pa, pravi, danes v medijskem svetu ni - »upamo na spremembe v prihodnosti, zato pa tudi delamo drugače in smo izbrali drugačen, sodobnejši pristop, tako vsebinsko kot tudi tehnično«.

Portal Plus

iskreni.1429877604.jpg.n.960px.jpg

Opis

Portal Plus je pred približno letom dni nastal z namenom »razkrivanja in korigiranja javnega mnenja, saj slovenski mediji vse prevečkrat zastopajo interes vplivnih skupin, ki svoja stran pota opravičujejo celo z ideologijo«, pojasnjuje njegov odgovorni urednik Boris Meglič.

Financiranje

Prihodke ustvarjajo z donacijami, sponzorstvi in oglaševanjem.

Načrti

Ekipa portala si želi, da bi postali oziroma se uvrstili med alternativne, »drugače misleče ustvarjalce javnega mnenja«. »To pomeni da si želimo, da bi bili prepoznavni po inovativnosti, prodornosti, predvsem pa po kredibilnosti. Vsekakor pa si ves čas prizadevamo za zadovoljstvo bralcev tako kot za čim širši doseg,« še dodaja.

Iskreni.net

iskreni.1429877696.jpg.n.960px.jpg

Opis

Portal iskreni.net je po besedah direktorja istoimenskega zavoda Igorja Vovka spletišče kvalitetnih vsebin in osebnih izkušenj za vse, katerih življenje je kakorkoli povezano z družino. Imajo med 100 tisoč in 140 tisoč mesečnih bralcev.

Financiranje

Glavni vir dohodkov je letna donacija bralcev v znesku 29 evrov ali več. »V drugi polovici leta 2014 smo pol leta izvajali crowdfunding akcijo v kateri smo želeli doseči 3.500 donatorjev. Zbrali smo jih 1.700 oz. nekaj čez 50 tisoč evrov donacij od fizičnih oseb in 20 tisoč evrov od pravnih oseb za izgradnjo mini video studia.« Vovk pravi, da želijo letos nadaljevati s akcijami množičnega financiranja in številko donatorjev povečati za vsaj 20 odstotkov.

Načrti

Sogovornik upa, da bodo čez let dni beležili za 25-odstotno povečanje branosti. »Čez 5 let predvidevamo, da bo iskreni.net skupaj z Domovino (časopisni mesečnik, ki so ga začeli izdajati lani) dosegal 210.000 bralcev in 6.000 donatorjev,« še pravi Vovk.

Pozareport

pozar-bojan2-ih.1429877791.jpg.n.960px.jpg

Bojan Požar

Opis

Pozareport je na sceni že skoraj deset let. Njegov ustanovitelj Bojan Požar je idejo prevzel po znanem ameriškem blogu DrudgeReport. Požar pravi, da praviloma objavlja zgodbe, »ki jih pred menoj ne objavijo drugi«.

Financiranje

Prihodke Požar ustvarja s prodajo oglasnega prostora (kar prinese okoli 90 odstotkov prihodkov) in prodajo vsebin prek naročniškega sistema (okoli 10 odstotkov).

Načrti

Bojan Požar upa, da bo čez eno leto ostal »najbolj brani medij, ki ga ne izdaja kakšna velika založniška hiša«. Pušča sicer možnost, da se bo na dolgi rok povezal s strateškim partnerjem. »Seveda iz tujine.«

Danes je nov dan

danes-je-nov-dan.1429877877.jpg.w.960px.jpg

Opis

»Naša vsebina je aktualna, zaznamuje pa jo angažiran pogled na družbenopolitična, okoljska, ekonomska, in druga vprašanja. Ukvarjamo se tudi z dostopnostjo informacij in transparentnostjo ter kodiramo orodja, ki civilni javnosti omogočajo nadzor nad odločevalci,« opisuje Eva Vrtačič, ena izmed članov ekipe portala Danes je nov dan.

Financiranje

»Prijavili smo se na nekaj razpisov, namenjenih nevladnim organizacijam, pa jih nismo dobili. Iščemo še način, da bi nas država prepoznala za ustvarjalce funkcionalne države. Sprotne stroške za zdaj pokrivamo le z donacijami in prodajo majic ter rizel. Začeli smo tudi z izdelovanjem spletnih mest in kampanj za nevladne organizacije in druge vsebinsko sorodne iniciative,« razlaga sogovornica.

Načrti

»Čez leto dni bomo razvijali orodje za lažjo organizacijo javnih, upravnih in pravnih informacij, ki jih kot državljani pogosto potrebujemo, vendar so raztresene po raznih pravilnikih in zakonih. Glede na obstoječe trende bomo povečali doseg svojih projektov in še razširili mrežo sodelavk in sodelavcev. Kje se vidimo čez 5 let, pa javimo leta 2019,« dodaj Eva Vrtačič.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...