So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Start-upi, ki so najbolj ogreli vlagatelje

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
kripto   dodaj
 
Čas branja: 11 min
22.04.2015  13:16  Dopolnjeno: 27.08.2015 14:22
Minulo leto je bilo za start-upe, ki so jih ustanovili ali vsaj soustanovili Slovenci, najuspešnejše do zdaj. Pridobili so toliko investicij kot preteklih osem let skupaj. A medtem ko prvih deset tisoč evrov še zberejo v Sloveniji, morajo po milijone v tujino.
Start-upi, ki so najbolj ogreli vlagatelje

Več iz teme:  
kripto >
Obveščaj me o novih člankih:  
kripto   dodaj

Objavljamo članek, ki je bil prvotno objavljen v reviji Manager

Mlada podjetja Slovencev so lani na kapitalskih trgih zbrala okoli 54 milijonov evrov, je pokazal pregled, ki ga je skupaj z organizacijo Internet Week in skladom tveganega kapitala Silicijevi vrtički pripravil Boštjan Špetič.

Lani zbrani denar pomeni skoraj polovico od blizu 123 milijonov evrov, kolikor so jih mlada podjetja pridobila med letoma 2006 in 2014. (Ob teh številkah sicer povejmo, da je bila večina naložb v resnici v dolarjih, ki bi bili v preteklih letih v evrih vredni manj kot danes, mi pa smo jih za potrebe te predstavitve preračunali v evre po zdajš­njem tečaju.) Slovenski podjetniki so v povprečju vsak dan v preteklem letu pritegnili skoraj 150 tisoč evrov, predlani pa denimo 45 tisoč evrov. Podobno statistiko najdemo tudi v nekaterih primerljivih državah. Madžarski start-upi so glede na podatke spletne strani startups.hu lani privabili 54 milijonov evrov, estonski pa 70 milijonov evrov, kaže analiza talinske iniciative Garage48.

»Spet sta se tako število start-upov kot skupna količina zbranega denarja podvojila glede na predhodno leto, to se je zgodilo že petič zaporedoma. Govorimo torej o pospešeni rasti kot trendu,« pravi podjetnik in vlagatelj Špetič, ki je podatke za pregled startupov­ske scene zbiral na podlagi javno dostopnih podatkov in intervjujev.

Večina denarja osmim podjetjem

Velika večina, okoli 93 odstotkov lani pridobljenih sredstev, je izvirala iz skladov tveganega kapitala, druga sredstva so start-upi pridobili tudi od pospeševalnikov (dva odstotka), na platformah za množično financiranje in zasebnih vlagateljev (štiri odstotke). Slovenski trg kapitalsko ni dovolj razvit, da bi bil sposoben zadostiti finančnim potrebam start-upov, zato se mlada podjetja po denar odpravljajo v tujino. Osem najbolj financiranih start-upov je lani zbralo 50 milijonov evrov oziroma kar 94 odstotkov skupno prejetih naložb, tuji vlagatelji so k temu prispevali veliko večino, okoli 48 milijona evrov. Državnega denarja je bilo za okoli odstotek in je predvsem rezultat lani prvič objavljenih razpisov za pridobitev semenskega kapitala - za posamezno podjetje ga je na voljo med 50 in 200 tisoč evri.

Največ start-upov se ukvarja s spletnimi rešitvami

Skupno je lani vložek dobilo 41 start-up podjetij, še 17 pa jih je bilo sprejetih v različne pospeševalnike po svetu. Skupna vrednost podjetij, ocenjena na podlagi naložb, je 570 milijonov evrov. Nekaj manj kot polovica se jih ukvarja s spletnimi, 40 odstotkov s strojnimi rešitvami, dobrih 13 odstotkov pa z mobilnimi rešitvami. Največ se jih ukvarja s področ­jem zdravja, sledijo mediji in mobilnost.

Bostjan-Spetic-Zemanta2.1415606851.jpg.n.960px.jpg
Boštjan Špetič ugotavlja, da so ustanovitelji start-upov, ki se pojavljajo na seznamu, povečini tisti Slovenci, ki jim pravimo izgubljena generacija. Stari so med 20 in 35 let, visoko izobraženi, ambiciozni in produktivni. Delajo in živijo v tujini, a ohranjajo stik z domovino in start-up skupnostjo.

Bomo dobili stomilijonski prevzem?

Špetič pričakuje, da bo letos še več start-upov sprejetih v pospeševalnike, vrednost novih naložb pa bo dosegla med 60 in 120 milijonov dolarjev (v evrih je to danes med 65,5 in 113 milijonov). Če bi pristali v zgornjem delu kar velikega razpona njegovih pričakovanj, bi torej lahko šlo celo za več kot podvojitev lanskih naložb. V obdobju prihodnjih petih let vidi Špetič tudi nekaj kandidatov za 100-milijonski prevzem.

Katera podjetja ima v mislih, nam Špetič ni izdal. Vsekakor lahko med take štejemo razvijalko aplikacij za mobilno oglaševanje Celtro (o kateri bi sicer težko še rekli, da je start-up), ki je v več zaporednih naložbah prejela 9,6 milijona evrov tveganega kapitala in smo jo v Managerjevi lanski izdaji 100 najbogatejših Slovencev novembra ovrednotili že na 170 milijonov evrov.

O drugih kandidatih si sami ne upamo ugibati. Resda smo v lanski izdaji revije Manager 100 najbogatejših Slovencev visoko (na vrednost več kot 50 milijonov evrov) ovrednotili tudi podjetje Bitstamp, ki trguje z bitcoini, a je to dejavnost, ki jo spremlja velika negotovost.

Zbogom, domovina

Pet start-upov, ki so najbolj ogreli vlagatelje, ima sedež v tujini, to pa velja tudi za številne druge. Layer in Lyst, ki sta na vrhu, sta tudi po ustanoviteljih le deloma slovenska. Layer, razvijalca komunikacijskih rešitev, sta v ZDA soustanovila Slovenec Tomaž Štolfa in Američan Ron Palmeri, Lyst, ki se ukvarja s prodajo oblačil priznanih svetovnih znamk, pa je leta 2010 v Londonu skupaj z Britancema Devinom Huntom in Chrisom Mortonom soustanovil Slovenec Sebastjan Trepca.

Celtra, njen glavni ustanovitelj je Mihael Mikek, je bila najprej sicer ustanovljena v Sloveniji, zdaj pa ima sedež v Bostonu, a njen glavni razvojni oddelek ostaja v Sloveniji. Spletna menjalnica bitcoinov Bitstamp ima zdaj sedež v Londonu, Bellabeat, ki ga je skupaj s Hrvatom Sandrom Murom soustanovila Urška Sršen in ki razvija naprave za spremljanje nosečnosti, pa je v Silicijevi dolini.

Uspehi izgubljene generacije

Špetič ugotavlja, da so ustanovitelji start-upov, ki se pojavljajo na seznamu, povečini tisti Slovenci, ki jim pravimo izgubljena generacija. Stari so med 20 in 35 let, visoko izobraženi, ambiciozni in produktivni. Delajo in živijo v tujini, a ohranjajo stik z domovino in start-up skupnostjo.

Po mnenju podjetnika Nejca Slovnika, ki je o pojavu tako imenovanih sodobnih argonavtov napisal magistrsko nalogo, gre za poslovneže, razpete med dve državi, ki pa lahko slovenskemu gospodarstvu prinesejo kar nekaj koristi. Na tujih trgih lahko prek ustvarjene mreže stikov odpirajo vrata drugim slovenskim podjetjem in podjetnikom ter ob sodelovanju z državo prenašajo v tujini usvojena znanja, poslovne prakse in poznanstva. Prek njihovega delovanja pride do viharjenja idej, ki je dvosmeren proces sodelovanja ljudi med domačo in gostujočo državo, kar prinese pozitivne ekonomske učinke za obe gospodarstvi.

id-startupi-m2

10 najbolj podprtih start-upov 2006-2014

1. Layer, 20,3 milijona evrov

Rekorder po skupnih zbranih vložkih v obdobju med letoma 2006 in 2014 je Layer, ki je od svoje ustanovitve marca 2013 zbral več kot 20 milijonov evrov, od tega največ lanskega maja, 12,2 milijona evrov. Ob zadnji naložbi je bilo podjetje ocenjeno na vrednost med 55 in 65 milijoni evrov. Podjetje je v San Franciscu skupaj z Američanom Ronom Palmerijem ustanovil Tomaž Štolfa in se uveljavlja v svetu komunikacijskih platform. Layer je namreč orodje, ki razvijalcem omogoča, da v svoje aplikacije ali spletne strani z minimalno količino kode vključijo tekstovne, glasovne in videokomunikacije. Želijo postati nekaj podobnega, kot je Google maps za zemljevide ali PayPal za transakcije. Ob prvi javni predstavitvi storitve je interes za Layer izkazalo okoli 2.500 razvijalcev, danes jih je že 10 tisoč. Tridesetčlanska ekipa je storitev pred kratkim nadgradila - izdali so Atlas, odprtokodni nabor orodij, ki bo razvijalcem omogočil še hitrejšo integracijo in prilagajanje funkcije izmenjave sporočil.

stolfa-tomaz7-be.1427908968.jpg.o.600px.jpg
Za Tomaža Štolfo Layer, ki ga je tokrat soustanovil z Američanom Ronom Palmerjem, ni prvo start-up podjetje. Pred tem je poskusil s podjetjem Vox.io za neposredno komuniciranje prek brskalnika. Foto: Aleš Beno

Layer s Slovenijo razen državljanstva soustanovitelja Štolfe nima prav veliko skupnega. Ustanovljen je bil namreč v kalifornijskem San Franciscu, v tujini pa ima tudi svoje razvojne in prodajne oddelke.

2. Lyst, 18,6 milijona evrov

Tudi drugi najuspešnejši start-up Lyst, ki se ukvarja s prodajo oblačil priznanih svetovnih znamk, je le deloma slovenski. Leta 2010 je podjetje v Londonu skupaj z Britancema Devinom Huntom in Chrisom Mortonom ustanovil Slovenec Sebastjan Trepca. Največjo naložbo je mlado podjetje prejelo v začetku lanskega leta, ko je zbralo nekaj več kot 12 milijonov dolarjev. Med vlagatelji je bil tudi sklad Accel Partners, ki upravlja devet milijard dolarjev. Start-up je v letu 2013 imel 400-odstotno rast prodaje, povprečen uporabnik (septembra lani je Financial Times poročal, da jih ima dva milijona na mesec) pa je prek njihove storitve kupil za 300 dolarjev oblačil in drugih izdelkov. Priznani tehnološki portal The Next Web je Lyst minuli mesec uvrstil med pet najhitreje rastočih britanskih start-upov.

sebastjan-trepca.1427908996.jpg.o.600px.jpg
Foto: Zajem Videa, Hekovnik

3. Celtra, 9,6 milijona evrov

Celtra je ponudnik programske rešitve za mobilno oglaševanje, ki omogoča samopostrežno ustvarjanje vsebinsko in oblikovno bogatih oglasov. Njen direktor in največji prvotni ustanovitelj je Mihael Mikek, ki ima zdaj skupaj z družino 18,6-odstotni delež in je na zadnji Managerjevi lestvici najbogatejših Slovencev z ocenjeno vrednostjo premoženja na 31,7 milijona evrov zasedel 26. mesto. Družba je bila ustanovljena v Ljubljani leta 2006, leta 2009 pa jo je prvi dokapitaliziral sklad tveganega kapitala, ki ga upravlja slovenski RSG Kapital. Leta 2010 so sedež družbe prenesli v ZDA, kjer so ji ameriški skladi tveganega kapitala dali še več svežih injekcij za rast. Skupno so prejeli 9,6 milijona evrov investicij, preračunano po zdajšnjem tečaju. Prihodki družbe skokovito rastejo, podatki o poslovanju pa so zelo skopi. Tako je leta 2012 menda imela okoli 6,5 milijona evrov prihodkov, leta 2013 so jih podvojili, lani so menda zrasli za dodatnih 60 odstotkov.

mikek-miha9-br.1427908979.jpg.o.600px.jpg
Celtra Miha Mikeka je trenutno največ vredno podjetje slovenskih ustanoviteljev, čeprav je po zbranem kapitalu šele tretja. Lani smo jo v Managerju ovrednotili že na 170 milijonov evrov.

4. Bitstamp, 9,5 milijona evrov

Ustanovitelja menjalnice bitcoinov Damijan Merlak (levo) in Nejc Kodrič sta 9,5 milijona evrov kapitala v začetku leta 2014 dobila od ameriške investicijske skupine Fortress, ki velja za enega prvih institucio­nalnih vlagateljev v bitne kovance. Bitstamp se je sicer letošnjega januarja znašel v težavah zaradi hekerskega vdora, pri katerem je izginilo za 4,3 milijone evrov bitcoinov. Po nekaj dnevih nedelovanja je menjalnica ponovno odprla svoja vrata, večjih posledic pa Bitstamp očitno ni utrpel. Po najnovejših podatkih za prejšnji mesec še vedno ostaja tretja največja menjalnica bitcoinov na svetu. Lani je revija Manager vrednost deležev Kodriča in Merlaka ocenila po 22,9 milijona evrov na vsakega in sta bila na 43. mestu med najbogatejšimi Slovenci.

bitstamp-manager
Kljub vsem težavam je Bistamp Damijana Merlaka (levo) in Nejca Kodriča še vedno ena največjih svetovnih menjalnic bitcoinov.

5. Bellabeat, 7,1 milijona evrov

Bellabeat razvija naprave za spremljanje nosečnosti. Pred dobrim letom dni sta ga v Zagrebu ustanovila Urška Sršen in Hrvat Sandro Mur in si ga torej verjetno še bolj upravičeno kot Slovenci lastijo tudi Hrvati. Konec leta je tri milijone dolarjev vanj vložil mednarodni finančni sklad GGV Capital, ki je med drugim vložil tudi v Alibabo, SoundCloud in Square. To je bila v istem letu že druga kapitalska injekcija za mlado podjetje, ki je tako doslej (preračunano) prejelo že 7,1 milijona evrov naložb. Med vlagatelji je denimo tudi filmska igralka Jessica Alba. Bellabeatovi izdelki se prodajajo tudi v ameriških trgovskih velikanih BestBuy in Target.

mur-srsen-runje4-sb.1427908982.jpg.o.600px.jpg
Bellabeat si bolj upravičeno kot Slovenci lahko lastijo Hrvati, saj je bil ustanovljen v Zagrebu. Skupaj s Hrvatom Sandrom Murom pa je ustanoviteljica tudi Slovenka Urška Seršen. Foto: Sandi Baumkirher

6. Zemanta, 6,9 milijona evrov

tori-spetic-akr.1427908983.jpg.o.240px.jpg
Andraž Tori in Boštjan Špetič: »Zemanta je bila prvi slovenski start-up, ki je prejel tuji tvegani kapital.« (Fotografija je iz leta 2007, ko je bila ustanovljena.)

Zemanta velja za eno pionirk slovenske start-up scene. Prvi izdelek podjetja, ustanovljenega leta 2007, je spletno orodje, ki na podlagi razumevanja besedila avtorju predlaga povezave na druge spletne strani, sorodne vsebine, ilustracije in slike, s tem pa zagotavlja medsebojno povezanost vsebin in zadrževanje pozornosti uporabnikov. Vse svoje sile so v zadnjem letu medtem usmerili v razvoj izdelkov za oglaševalce, ki lahko z rešitvami Zemante povežejo vsebino s primernim oglasom. Pravijo, da prvo rešitev uporablja okoli 100 tisoč aktivnih uporabnikov, za drugo pa so v zadnjega pol leta pridobili okoli 50 aktivnih oglaševalcev, številka pa iz meseca v mesec raste.

Leta 2009 je Zemanta prejela prvi tvegani kapital v višini 1,6 milijona evrov (danes bi to bilo 1,5 milijona evrov), nazadnje pa leta 2013, ko je podjetje, ki je medtem sedež preselilo v New York, z dvema milijonoma dolarjev (1,9 milijona evrov) podprl sklad Union Square Ventures. Skupaj je podjetje po današnji vrednosti zbralo okoli 6,8 milijona evrov investicijskega kapitala. Zemantina ustanovitelja Boštjan Špetič (desno) in Andraž Tori sta sicer tudi mentorja in vlagatelja v slovenske start-upe.

7. Marg, 4,8 milijona evrov

bregar-bostjan6-ih.1427908986.jpg.o.240px.jpg
Foto: Irena Herak

V podjetju Marg, ki ga je ustanovil Boštjan Bregar, so s poslovno rešitvijo v oblaku 4th Office, ki pomaga pri modernizaciji dela v podjetjih, pritegnili tri strateške vlagatelje: angleški investicijski sklad Notion Capital, slovenski sklad RSG Capital ter fizičnega investitorja Bena Whita, ki je v Veliki Britaniji znan kot podjetnik, ki je ustanovil, razvil in leta 2008 za 700 milijonov dolarjev prodal podjetje MessageLabs. Skupaj so trije investitorji v Marg vložili, preračunano po današnji vednosti, okoli štiri milijone evrov. Aplikacijo trenutno uporabljajo uporabniki v Sloveniji, Angliji, na Poljskem, Nizozemskem, v Turčiji, v manjšem obsegu tudi v drugih evropskih državah. Na vseh svojih platformah imajo trenutno več kot 17 tisoč aktivnih uporabnikov. 4th Office je sicer programska rešitev, ki na enem mestu združuje aplikacije, kot so elektronska pošta, Twitter, Google Drive, Dropbox, projektno vodenje in organizacijo nalog.

8. Iddiction, 3,3 milijona evrov

Iddiction je ustanovil serijski podjetnik Andrej Nabergoj, nekaj časa je bil tudi direktor (a ne soustanovitelj) podjetja Outfit7, ki je zaslovelo z aplikacijami Talking Tom in prijatelji. Nabergoj je v Sloveniji pred tem ustanovil podjetij Parsek in Httpool, zdaj pa živi in dela v Palo Altu, kjer je ustanovil tudi podjetje Iddiction. Ta se ukvarja z razvojem algoritmov za usmerjanje mobilnih aplikacij k pravim uporabnikom. Iddiction je že v prvem mesecu delovanja nabral 3,3 milijona evrov semenskega kapitala pri kalifornijskih vlagateljih.

nabergoj-andrej.1427908988.jpg.o.600px.jpg
Andrej Nabergoj je bil nekaj časa direktor najvrednejšega slovenskega start-pa zadnjega desetletja Outfita7, zdaj pa ima v ZDA svojega: Iddiction.

9. Azumio, 3,2 milijona evrov

Azumio je podjetje, ki se ukvarja z razvijanjem zdravstvenih aplikacij za pametne telefone. Ustanovila sta ga Bojan Boštjančič in Peter Kuhar. Leta 2011 sta od treh skladov tveganega kapitala (preračunano) prejela 2,3 milijona evrov, lanskega avgusta pa glede na bazo Crunchbase še 860 tisoč evrov. Na svojem področju je podjetje, njegov sedež je v kalifornijskem Palo Altu, eno vodilnih v svetu: njune aplikacije za merjenje srčnega utripa in obvladovanje stresa si je v letu dni od ustanovitve leta 2011 preneslo več kot deset milijonov uporabnikov, do danes pa po podatkih z njihove spletne strani že 70 milijonov.

bostjancic-bojan-be.1427908989.jpg.o.600px.jpg
Zdravstveno aplikacijo Azumio je naložilo že 70 milijonov uporabnikov. Ustanovitelja sta Bojan Boštjančič (na sliki) in Peter Kuhar.

10. Visionect, 1,9 milijona evrov

zalar-matej7-br.1427908990.jpg.o.240px.jpg
Matej Zalar (na sliki) je direktor Visionecta, ki ima tri enakovredne prvotne ustanovitelje, poleg njega še Luka Birso in Roka Zalarja. Foto: Barbara Reya

Visionect razvija strojno in programsko opremo za prikazovalnike na e-papirju. Ljubljansko podjetje so ustanovili Luka Birsa ter Matej in Rok Zalar. Leta 2012 jim je slovenska družba tveganega kapitala STH Ventures zagotovila 1,5 milijona evrov in s tem pridobila v podjetju 27-odstotni delež. Od letošnjega marca je kot 10-odstotni lastnik vpisan tudi zasebni vlagatelj Mark Pleško. Glavni adut podjetja je inovativna platforma interaktivnih brezžičnih prikazovalnikov, ki temeljijo na uporabi elektronskega papirja. Na podlagi te platforme so denimo razvili sistem za elektronsko naročanje v gostinstvu Geoffrey. Ta se poleg Slovenije, kjer so ga namestili v okoli 30 lokalov, prodaja tudi v Makedoniji in Veliki Britaniji. V drugi polovici lanskega leta pa so kot prvi na svetu razvili platforme za upravljanje digitalnih tabel in znakov. Okoli 70 jih je že postavljenih v avstralskem Sydneyju, zanimanje zanje so pokazali tudi Američani, Francozi in Italijani. Lanskih rezultatov v podjetju ne razkrivajo, pravijo sicer, da so zabeležili rast prihodkov, dobička pa lani še niso imeli. Leta 2013 so imeli 161 tisoč evrov prihodkov, a tudi skoraj pol milijona evrov izgube.

Kako delujejo različni vlagatelji

Podjetje Marg ima redko mešanico vlagateljev, pridobilo je namreč denar tako od slovenskega kot tujega tveganega sklada, pa tudi od zasebnega vlagatelja podjetnika (podrobneje v glavnem članku). Denar so porabili za nadaljnji razvoj svoje storitve za podjetja 4th Office, pravi ustanovitelj in direktor Boštjan Bregar, ki si je s tako raznoliko sestavo vlagateljev pridobil tudi dragocene izkušnje. In kako so jih pritegnili? »Vlagatelje smo iskali sami in v to vložili veliko dela in energije,« pravi Bregar. »Posledično smo v obdobjih, ko smo jih iskali, imeli nekoliko slabše rezultate.« Da so izpeljali tuje naložbe, so morali ustanoviti podjetje v Veliki Britaniji, kjer velja zelo ugodna davčna obravnava za vlagatelje v mala podjetja, pojasnjuje.

Bregar pravi, da z vlagatelji niso pridobili samo denarja, ampak tudi aktivno pomoč. Pri tem izpostavlja predvsem vlogo zasebnega investitorja Bena Whita, ki ima sam za seboj uspešno podjetniško zgodbo in igra v Margu pomembno mentorsko vlogo. Vsi investitorji imajo pravico, da imenujejo svojega neizvršnega direktorja v upravni odbor, ki se sestaja enkrat na mesec, in s tem aktivno sodelujejo z vodstvom podjetja, pravi Bregar, njihov fokus pa je različen. Njegova izkušnja: »Individualnim investitorjem so manj pomembni finančni detajli in bolj pomembne informacije v zvezi z razvojnimi postopki ter postopki pristopa na trgu. Pri skladih so potrebe bolj uravnotežene, v obeh primerih pa so poročila redna in izčrpna.« O tveganih skladih pravi, da v njihovem razmišljanju ni velikih razlik, le da so tuji usmerjeni izključno na globalne trg, sicer pa dodaja: »Ni najpomembnejša lokacija sklada, ampak znanje posameznikov, ki jih vodijo.«

Flaviar, spletni klub s slavnim vlagateljem

Med zanimivimi podjetji slovenskih ustanoviteljev velja omeniti tudi londonski Flaviar. Zamislili so si članski klub za »crowdtasting« žganih pijač z vsega sveta (članstvo je plačljivo), ki svojim članom mesečno dostavlja paket petih testnih stekleničk skupaj s podatki in zanimivostmi o njih. Glavni ustanovitelj in direktor je Griša Šoba, vanj pa je investiral tudi Jugoslav Petkovič (ta je slovenski javnosti poznan tudi kot eden od ustanoviteljev spletne trgovine Mimovrste, zdaj pa se uveljavlja kot vlagatelj v start-upe). Flaviarja na tu objavljenem seznamu podjetij z največjimi vložki sicer ni, a verjetno neupravičeno. V spletnem mediju CrunchBase smo namreč našli, da je po tistem, ko je lani v zgodnji fazi pridobil 400 tisoč evrov semenskega kapitala, septembra pridobil še dva nova vlagatelja, vendar zneska ne razkrivajo. Zanimivo je zlasti ime enega od obeh zadnjih vlagateljev: Fabrice Grinda je, kot navaja CruchBase, eden vodilnih svetovnih vlagateljev v spletna podjetja, med drugim je bil tudi med zgodnjimi vlagatelji v kitajsko Alibabo in ameriški Lendong Club, za seboj pa ima tudi lastne zelo uspešne internetne podjetniške zgodbe.

Outfit7 je uspel brez zunanjega kapitala

Če se čudite, zakaj na tem seznamu za vlagatelje najbolj vročih start-upov ni slavnega Outfita7 zakoncev Ize in Sama Logina, je odgovor preprost: Outfit7 je svojo zgodbo zgradil brez zunanjih vlagateljev. Kljub temu je to podjetje brez dvoma doslej najuspešnejši slovenski start-up. Prvi veliki met mu je uspel pred nekaj leti z vsem znanim govorečim mačkom Tomom na pametnih telefonih, ki so mu sledili še drugi govoreči prijatelji, like pa je po vsem sodeč tako uspešno nadgradil z drugimi storitvami in dejavnostmi, da lahko nadaljnji razvoj financira z lastnim dobičkom. Po lanski oceni naše revije je Outfit7 vreden že krepko več kot milijardo evrov.

talking-tom-igraca.1427908995.jpg.o.600px.jpg

V. C. J.


Več iz teme:  
kripto >

Preberite tudi:

02.09.2015

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...