So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Podjetniki, ki vlagajo v podjetnike

Čas branja: 6 min
14.04.2015  10:18
"Številnim start-upom zamerim, da se bolj ukvarjajo s tem, da nastopajo na raznih start-up tekmovanjih in jim je cilj dobiti vložek ali nagrado, namesto da bi poskušali spraviti izdelek na trg," pravi Mark Pleško, direktor Cosylaba in eden od angelskih investitorjev v slovenske start-upe.
Podjetniki, ki vlagajo v podjetnike

Obveščaj me o novih člankih:  
Jugoslav Petković dodaj
mimovrste dodaj
Xlab dodaj
Gregor Pipan dodaj
Cosylab dodaj

manager logo

Članek je iz aprilske številke revije Manager.

Podporniki start-upov iz vrst večjih podjetij so v nasprotju s tovrstno prakso v tujini pri nas bele vrane, prebujajo pa se zasebne iniciative in posamezni uspešni podjetniki. Med njimi je že nekaj takih, ki so tudi sami še nedolgo tega ustanovili kak start-up; največ takih se je zbralo v Silicijevih vrtičkih, med njimi Jugoslav Petković, nekoč ustanovitelj zdaj že uveljavljene spletne trgovine Mimovrste.

Na zagonska podjetja drugih zdaj stavita tudi soustanovitelj IT-podjetja Xlab Gregor Pipan in ustanovitelj razvijalca krmilnih sistemov za jedrske pospeševalnike Cosylab Mark Pleško, med semenskimi vlagatelji v nova slovenska podjetja pa najdemo tudi priseljenega Novozelandca Nicka Bartletta, ki je tudi sam prej imel lastno podjetje. Kako razmišljajo?

Odločijo se, če vidijo dobro ekipo

V zadnjih mesecih je zasebni sklad Silicijevi vrtički vložil v šest podjetij, do maja pa načrtujejo še tri nove naložbe. Sklad sicer sestavljajo raznovrstni podjetniki, med drugim Boštjan Špetič in Andraž Tori iz Zemante, Jugoslav Petković, ustanovitelj spletne trgovine Mimovrsta, Damijan Merlak, ustanovitelj spletne menjalnice bitnih kovancev Bitstamp, pa tudi Brad Feld, ameriški vlagatelj, ki je med prvimi vložil v zelo uspešni podjetji Zynga in Fitbit.

Sklad vodi Peter Ribarič, solastnik in partner svetovalnega podjetja HRM. Pravi, da iščejo »homogene ekipe s trženjskim znanjem in znanjem produktnega razvoja. Morajo biti vztrajni in sposobni poiskati in sprejemati informacije ter jih upoštevati pri razvoju start-upa.« Tudi predsedniku investicijskega odbora sklada Silicijevi vrtički Jugoslavu Petkoviću, ki poleg tega vlaga v podjetja tudi samostojno, je najpomembneje, kakšni ljudje ustvarjajo podjetja. »Iščem ekipe s strastjo,« pravi.

Za novozelandskega podjetnika Nicka Bartletta je pri investiranju ekipa prav tako na prvem mestu. »Ustanovitelji morajo biti pametni, delavni in pripravljeni na kritiko. Zame je tudi pomembno, da imajo poslovne izkušnje. Tisti, ki komaj začenjajo s podjetništvom, morajo sprejeti nižja vrednotenja podjetij, saj vlagatelj sprejema večje tveganje,« pravi Bartlett. V Slovenijo ga je pripeljala ljubezen, v rodni Novi Zelandiji pa je pred tem zgradil podjetje, pridobil osem milijonov investicijskega kapitala in nato podjetje poslal na borzo, sam pa je iz zgodbe izstopil.

"Slovenski podjetniki so obsedeni s cenami"

Bartlett je prednosti slovenskih podjetnikov prepoznal v njihovi izobrazbi in tehničnih veščinah. »Samo vprašanje časa je, kdaj se bodo izboljšale njihove prodajne veščine,« dodaja. Je pa Novozelandec tudi kritičen. »Slovenski podjetniki so obsedeni s cenami. Njihov načrt, kako povečati prodajo, je običajno tak, da bi znižali cene svojih izdelkov. Povejte to Akrapoviču. Podjetja bi morala prodajati po višjih cenah in dobiček nato investirati v oglaševanje in prodajo. Ugotavljam tudi, da nekateri Slovenci premalo strastno predstavijo svoje ideje. Če svoj izdelek predstavljate potencialnim strankam, vlagateljem ali partnerjem, je vedno dobro vključiti malo naboja,« še svetuje Bartlett.

Pleško: Raje izdelek na trg kot nastopi na tekmovanjih

Mark Pleško, direktor in ustanovitelj Cosylaba, je medtem prepričan, da mladi slovenski podjetniki nimajo dovolj realističnega pogleda na svoje sposobnosti in kakovost ideje. Pravi, da številnim tudi zameri, da se bolj ukvarjajo s tem, da nastopajo na raznih start-up tekmovanjih in jim je cilj dobiti vložek ali nagrado, namesto da bi spraviti izdelek na trg.

Sicer pa tudi Pleška najprej pritegne dobra ekipa z izkušnjami s trga, poštenost in korektnost podjetnikov - to po njegovih besedah na žalost ugotoviš šele pozneje - ter motivacija. »Sam produkt je manj pomemben, je pa vseeno dobro, da vidiš, kako se idejo da spremeniti v posel,« še dodaja.

V poslovanje se ne vmešavajo

Proces odločanja o naložbi v podjetje po besedah Ribariča običajno traja od tri do šest mesecev. »V tem času ugotovimo, ali je vzajemni interes za sodelovanje,« pravi sogovornik. V poslovanje mladega podjetja se ne vmešavajo. »Smo pasivni investitor. Pobudo prepuščamo start-upu, mi jim stojimo ob strani in jih podpiramo s pogovorom, nasveti in vzpostavljanjem poslovnih povezav,« vlogo semenskih vlagateljev pojasnjuje Ribarič. Vlagatelj sicer meni, da je v Sloveniji dobrih projektov veliko, v zadnjem obdobju jih opaža predvsem v panogah športa in rekreacije, interneta stvari, zdravstvene informatike in storitev ter spletne trgovine. Pogreša pa več prodajnih veščin.

KAM SO VLOŽILI

Nick Bartlett, novozelandski podjetnik

Nicholas-Bartlett-2-.1427910818.jpg.o.600px.jpg
Novozelandec Nicholas Bartlett je lani za naložbe v nova podjetja ustanovil podjetje Kiwi Factory. V Sloveniji naložbe šele išče.

Naložbe: V Sloveniji novozelandski podjetnik Nick Bartlett še ni našel primernega podjetja za investiranje, je pa marca soustanovil The Kiwi Factory, ki deluje kot nekakšen inkubator za podjetniške ideje. Podjetje so sicer registrirali v Londonu, celotna naložba pa je bila vredna okoli 500 tisoč evrov. Pravi, da je primerne start-upe pri nas že iskal, se z njimi tudi dogovarjal o investiranju, a do posla ni prišlo. »Še vedno iščem. Prepričan sem, da bom prej ali slej našel start-up, v katerega bom vložil,« dodaja. Bartlett ima sicer investicijsko podjetje, ki je v Avstraliji, Novi Zelandiji, Veliki Britaniji in Hongkongu investiralo v šest podjetij.

Višina vložkov: Bartlett tipično investira 30 do 50 tisoč evrov semenskega kapitala v podjetja na prvih stopnjah razvoja in do 200 tisoč evrov v podjetja, ki že ustvarjajo nekaj prihodkov. »Seveda upam, da bom na dolgi rok prodal deleže, zaslužil in investiral naprej,« pravi.

Kakšna podjetja išče: »Investiram v panoge, na katere se spoznam, predvsem pri podjetjih v prvih fazah razvoja. To so pretežno programska oprema za prodajo med podjetji (B2B) in področ­ja, ki so tudi moji hobiji, denimo motorji, ragbi in tenis,« razlaga Bartlett. Pri starejših podjetjih pa je bolj »fleksibilen, saj gre tukaj bolj za pospešitev rasti in poznavanje sektorja ni tako pomembno«.




Sklad Silicijevi vrtički, vodi ga Peter Ribarič

ribaric-peter1-us.1401212508.jpg.s.960px.jpg

Naložbe: Sklad tveganega kapitala Silicijevi vrtički je doslej vložil v šest start-upov: Sqwiz (aplikacija za pretvorbo Facebook strani v spletno stran), Povio (družbeno omrežje), Flaviar (storitev pošiljanja testnih stekleničk alkohola) Getta.pro (aplikacija za fitnes trenerje) in Sphericam (360-stopinjska kamera) ter Eurosender (platforma za poceni pošiljanje paketov). Njihov naložbeni cikel se bo končal maja, do takrat pa nameravajo vložiti še v tri ekipe.

Višina vložkov: Doslej je sklad vložil 170 tisoč evrov, od 20 do 40 tisoč evrov na podjetje. Skupno nameravajo v devet start-upov vložiti 300 tisoč evrov.

Kakšna podjetja išče: »V start-upe s storitvijo za globalni oziroma vsaj evropski trg. Pokazati morajo zmožnost ustvarjanja prihodkov, kar pomeni, da so že ustvarili prihodke v panogi z isto oziroma sorodnimi storitvami ali izdelki,« razlaga Peter Ribarič.




Gregor Pipan, direktor in soustanovitelj Xlaba

pipan-gregor.1427910816.jpg.o.600px.jpg
Gregor Pipan, direktor in soustanovitelj že utečenega IT-podjetja Xlab, je vložil denar že v več start-upov, razmišlja pa tudi o ustanovitvi lastnega sklada.

Naložbe: Pipan je doslej vložil v tri slovenska mlada podjetja: Koofr (rešitve za hrambo podatkov), Eformo (informacijske tehnologije v gradbeništvu in arhitekturi) in SmartPa (iskalnik poslovnih kontaktov). Pipan pravi, da podjetjem bolj kot s kapitalom pomaga s svojimi izkušnjami, znanjem in poznanstvi. Povedal nam je tudi, da razmišlja o ustanovitvi sklada z ocenjeno vrednostjo sredstev okoli milijon evrov.

Višina vložka: Pipanove naložbe so zelo različne: od nekaj sto evrov do pet tisoč investiranih evrov v Koofr, v SmartPa pa je vložil deset tisoč. Pipanovi deleži v omenjenih podjetjih se glede na bazo AJPES gibljejo med 10 in 57 odstotki.

Kakšna podjetja išče: Podjetja s področja informacijske tehnologije.




Jugoslav Petković, (so)ustanovitelj Mimovrste, Flaviarja, Povia

petkovic-jugoslav-rp.1427910820.jpg.o.600px.jpg
»Iščem ekipe s strastjo,« pravi Jugoslav Petković, ki je po prodaji svojega deleža v spletnem trgovcu Mimovrste vložil denar že v sedem podjetij slovenskih ustanoviteljev.

Naložbe: Petković, tudi predsednik investicijskega odbora sklada Silicijevi vrtički, je kot samostojni vlagatelj vložil v naslednja podjetja: Layer (komunikacijska platforma), Zetsy (dostava zdrave hrane), Forage (dostava sestavin za obroke), Authy (platforma za preverjanje pristnosti uporabnikov, iz podjetja je sicer že izstopil), Loyalis (aplikacija za promocijo spletnih trgovin), Sayduck (orodje za vizualizacijo objektov v prostoru), DietPoint (aplikacija za hujšanje) in Codeable (platforma za iskanje programerjev). Start-upi so tako tuji kot slovenski, med zadnje sodita DietPoint in Codeable, Layer pa ima slovenskega soustanovitelja. Podatke smo pridobili na investitorski platformi angel.co. Petković je sicer tudi mentor številnim slovenskim start-upom.

Višina vložkov: »Investiram majhne zneske,« nam je povedal Petković.

Kakšna podjetja išče: Petković pravi, da išče podjetja, ki so zelo na začetku razvoja, in samo takšna, ki ciljajo na trge zunaj regije, v kateri so bila ustanovljena. »Morajo biti tudi v panogah, ki jih poznam, razumem in menim, da bodo v prihodnosti rasle,« dodaja. Zanimajo ga podjetja z izdelki za široko rabo na področju interneta in mobilne telefonije, s poudarkom na spletni trgovini.




Mark Pleško, solastnik in direktor podjetja Cosylab

plesko-mark06-be.1427910817.jpg.o.600px.jpg
Visokotehnološko podjetje Cosylab, ki ga je soustanovil Mark Pleško, je že mednarodno utrjeno, Pleško pa je vložil manjše vsote denarja tudi v nova podjetja, ki so se mu zdela zanimiva. Foto: Aleš Beno

Naložbe: Pleško pravi, da je redneje vlagal pred leti kot član Poslovnih angelov Slovenije. Takrat je po lastnih besedah vložil v podjetja Sosed, Ekstundo - obe sta že v likvidaciji - Versor, OBS in Acies E, ki pa še delujejo. Pleško je sicer potrdil, da je investiral tudi v mlado podjetje Visionect, ki se ukvarja z razvojem prikazovalnikov na e-papirju; vpis v register smo našli letos marca. Koliko, ni želel povedati, domnevamo pa, da znesek ni bil majhen, glede na to, da ima v Visionectu zdaj 10-odstotni delež, sklad STH Ventures z 1,5-milijonskim vložkom pa 27-odstotnega.

Višina vložka: Pleško pravi, da je v zagonska podjetja v povprečju vložil okoli deset tisoč evrov.

Kakšna podjetja išče: Pleško odgovarja: »Država je premajhna in se je težko osredotočiti samo na specifično panogo, kaj šele trg. Kar pa zahteva, da se ali razumeš na vse ali vlagaš v področja, ki jih ne razumeš. Zato sem se s tem nehal ukvarjati. V smislu le čevlje sodi naj kopitar sem pač najboljši v svoji panogi in svojem podjetju in sem se zato raje posvetil njemu.«

Aprilski Manager prinaša 30 strani vsebine o start-upih, investitorjih in skupnosti. Med drugim si lahko preberete, kateri slovenski podjetniki vlagajo v druge podjetnike, kako delajo skladi tveganega kapitala, pišemo tudi o slovenskih uspehih na Kickstarterju, bili smo pri estonskem Skypu in v kreativnem centru Poligon.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...