So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Dober dan, gospod zdravnik. Razvili smo nekaj, kar bi vas lahko zanimalo ...

Čas branja: 7 min
30.03.2015  15:35
Če ste start-up v zdravstveni industriji, se najprej vprašajte, kaj je tisto kar zdravniki potrebujejo. "Najverjetneje bi vas prosili, da mu olajšate administrativno delo ali upravljanje s podatki pacientov," pravi Miroslav Končar iz podjetja Oracle.
Dober dan, gospod zdravnik. Razvili smo nekaj, kar bi vas lahko zanimalo ...

Obveščaj me o novih člankih:  

Zakaj modernizacija, konkretneje informatizacija, zdravstva zaostaja za ostalimi industrijami? Kje se zatika in kako odgovoriti na izzive? So zdravniki pripravljeni na nove tehnologije? Kako naj podjetja pristopijo k prodaji svojih rešitev zdravstvenim inštitucijam? Kje so priložnosti za zaslužek? Katerim start-upom je že uspelo poživiti zdravstveno industrijo ali pa so na dobri poti?

Mladi zdravnik, tehnološki zanesenjak in kolumnist revije Medicina danes Aleksandar Gavrić in Miroslav Končar, direktor za poslovni razvoj oddelka za zdravstveno in izobraževalno industrijo pri tehnološkem velikanu Oracle, odgovarjata na zgornja vprašanja.

Dodajmo, Gavrić in Končar sta bila tudi gosta drugega srečanja slovenske health-tech skupnosti Healthday.si, ki je minuli teden na mednarodni konferenci v Portorožu povezovalo tehnologe in zdravstvene strokovnjake. "Z dogodkom smo odprli slovensko poglavje Health 2.0 globalne mreže. S tem Healthday.si postaja mednarodno odskočišče, morda tudi za širšo regijo," pravijo organizatorji.

miroslav-koncar.1427722262.jpg.n.960px.jpg
"Vprašajte se, kaj je tisto, kar zdravniki, medicinske sestre ali pacienti potrebujejo in na podlagi tega poskušajo razviti rešitev," predlaga Miroslav Končar iz mednarodnega podjetja Oracle.

Ni vse tako slabo ...

»Ne bi se strinjal, da zdravstveni sistem ostaja enak. Prav nasprotno, v zadnjih dveh desetletjih se je izredno moderniziral,« je prepričan Končar. Še nedolgo nazaj, pravi, je zgolj nekaj večjih bolnišnic imelo skenerje CT, MRI ali PET (gre za naprave, namenjen slikanju telesa in organov), danes jih ima skorajda vsaka malce večja bolnišnica. »Tehnologija in medicinska znanost je na tem področju doživela velik napredek.«

Informatizacija v zdravstvu po drugi strani krepko zaostaja za nekaterimi drugimi industrijami, kot sta bančništvo in telekomunikacije. A Končar opozarja, da gre v tem primeru za mešanje hrušk in jabolk. »Na eni strani gre za privatne, komercialne sektorje, ki jih vodijo poslovni vzgibi. Na drugi strani imamo javne storitve. In če primerjamo zdravstveni sistem z izobraževalnim sektorjem ali nekaterim javnimi storitvami, bi si upal reči, da je zdravstvo napredovalo najbolj,« dodaja.

Manjka denarja in usposobljenih ljudi

Po njegovem mnenju bi se morali vprašati, kakšen je namen posameznih projektov na področju eZdravja in ali imamo dovolj sredstev, da jih izpeljemo. »Moje osebno mnenje je, da pri številnih projektih še vedno ne vemo, kakšen problem rešujemo niti kako merimo učinek. Zagotovo pa nimamo dovolj sredstev, še manj pa usposobljenih ljudi za izpeljavo sprememb. To so glavni razlogi, zakaj eZdravje in pričakovani rezultati zaostajajo,« razlaga Končar.

eZdravje: Smo še na začetku

Da smo pri sami informatizaciji zdravstva v Sloveniji še bolj na začetku, pa je prepričan Aleksandar Gavrić. Predstavlja na konkretnem primeru: »Če denimo želi medicinec dela pridobiti kartoteko, mora poklicati tvojega osebnega zdravnika. Ta jo v fizični obliki pošlje na medicino dela. Za mlado generacijo je to smešno,« pravi.

O elektronskem zdravju v Sloveniji

Slovenija na eZdravju sicer dela že od septembra 2008, od takrat pa smo za projekt namenili okoli 15 milijonov evrov državnega in evropskega denarja. V okviru eZdravja bo delovalo več informacijskih rešitev, med drugim eRecept, ki bo omogočal elektronsko predpisovanje in izdajanje zdravil, in eNaročanje, ki bo zagotavljalo informacijsko podporo procesu elektronske napotitve in naročanja pacientov na zdravstvene storitve. Ena pomembnejših rešitev je tudi interoperabilna informacijska hrbtenica. Ta je namenjena povezovanju zdravstvenih izvajalcev z različnimi informacijskimi sistemi. Na ta način naj bi se povečala dostopnost do zdravstvenih podatkov in izboljšala izmenjava zdravstvene dokumentacije med bolnišnicami, zdravstvenimi domovi, zavarovalnicami in lekarnami. Po dolgih letih obljub naj bi eNaročanje in eRecept zaživela konec letošnjega leta.

Gavrić sicer opozarja, da tehnologija »že nekaj časa ni problem, je pa problem človeški faktor«. »Pri nas imamo javno zdravstvo, zadeve potekajo prek javnih razpisov in zelo počasi. V ozadju ni nobenega zasebništva, s katerim bi javno zdravstvo hitreje optimizirali,« meni Gavrić.

"V zdravstvu ni hitrih rešitev"

Zdravstveni sistem velja tudi za izredno kompleksno okolje, zato raznovrstne inovacije niso sprejete odprtih rok in hitro izgubijo bitko proti že obstoječim rešitvam. »Ni sicer nujno, da so trenutne rešitve slabe. Toda s tem, ko industrija postaja vse bolj zrela, obstoječi sistemi zelo težko zadostijo potrebam širokih množic pacientov,« meni Končar. Strinja se tudi Gavrić. »Medtem ko se v start-up okolju zadeve hitro spreminjajo, je zdravstvo zelo regulirano, uvedba inovacij pa traja leta in leta. Ni hitrih rešitev,« je prepričan sogovornik.

Vprašajte se: Kaj zdravniki in pacienti resnično potrebujejo

Del težave so tudi zdravniki sami, ki nove inovacije gledajo z nekaj nejevere, iz prve roke razlaga Garvrić. »Mislimo si: neko podjetje nam poskuša nekaj prodati. Ampak mi se s tem ne bomo ukvarjali, to je naloga uprave. Ko bodo naprave kupili, pa jih bomo začeli uporabljati,« dodaja ob tem. Vsem start-upom, ki se ukvarjajo s področjem zdravstva, zato svetuje naj »poskušajo najti pravo idejo, jo predstaviti zdravnikom, ob tem pa naj imajo vedno v mislih, da mora njihova rešitev olajšati in skrajšati delo ženskam in moškim v belih haljah«.

id-gavric-aleksandar03-be
Zakaj Slovenija nima primerno informatiziranega zdravstvenega sistema? "Tehnologija že nekaj časa ni problem, je pa problem človeški faktor," odgovarja zdravnik Aleksandar Gavrić

Da naj se podjetja najprej vprašajo, »kaj je tisto, kar zdravniki, medicinske sestre ali pacienti potrebujejo in na podlagi tega poskušajo razviti rešitev«, meni tudi Končar. »Zdravnik bi vas denimo prosili, da mu olajšate administrativno delo ali upravljanje s podatki pacientov. Slednje zanimajo storitve in inovacije, zaradi katerih se bodo bolje počutili,« pravi Končar. Po njegovem mnenju, tak pristop vodi do razvoja inovativnih rešitev, ki so popolnoma drugačne od sedanjih, tradicionalnih sistemov. »In včasih, sem ter tja, inovatorji razvijejo rešitev, ki svoje delo opravlja perfektno in ki spremeni svet, kakršnega poznamo.«

Forbes je zdravstveno industrijo uvrstil med »zelo zanimive« panoge, na katero naj bodo start-upi še posebej pozorni, britanski The Economist napoveduje »dolgo pričakovano revolucijo«, investitorji s celega sveta pa so zgolj lani mlada podjetja s področja tako imenovanega digitalnega zdravja podprli s petimi milijardami dolarji. Glede na raziskavo Startup Health Insights naj bi se višina vložkov glede na predlani podvojila.

Mobilne aplikacije so že povsod

Eno izmed področji, ki se naglo razvija, je področje mZdravja (mHealth - »mobileHealth«). Gre za uporabo mobilnih telefonov in aplikacij v zdravstvene namene. »S pomočjo pametnega telefona lahko ljudje denimo hujšajo. Vsi z enako aplikacijo se lahko povežejo »v zaprto« družabno omrežje in drug drugega spodbujajo k telesni dejavnosti. Mobilna rešitev je na voljo tudi za bolnike z atrijsko fibrilacijo. Ti si lahko posnamejo enokanalni EKG in posnetek pošljejo kardiologu, ki jim v 24 urah pošlje mnenje,« razlaga Gavrić.

mZdravje je v osnovi "disruptiven", v smislu, da gre za prebojne inovacije, ki se obstoječih problemov lotevajo na nove načine, podprte s sodobnimi tehnologijami in izumi, ob tem dodaja Končar. Vsem start-upom in ostalim inovatorjem, ki iščejo priložnosti na tem področju, sogovornik preprosto svetuje, naj razmišljajo svobodno, izven vseh okvirjev - kot, da zdravstvenih sistemov sploh ni. »Izhajajte iz preprostega vprašanja - kakšne storitve in izdelke boste razvijali za zadovoljevanje potreb pacientov? Katero tehnologijo boste uporabili? Kako boste razvili aplikacije in storitve? Kakšno vrednostno verigo boste uporabili?«

Zelo uspešen start-up na področju mZdravja je Modra Jagoda. Podjetje je razvilo mobilni register zdravil Mediately, ki ga uporablja že polovica slovenskih zdravnikov. Med tovrstnimi aplikacijami so vodilni tudi na Hrvaškem, Srbiji in na Češkem.

O še nekaterih drugih start-upih, tako slovenskih kot tujih, ki uspešno delujejo na področju zdravja, pišemo spodaj.

Mesi: medicinski pripomočki

mesi.1427721394.jpg.w.600px.jpg

Mlado podjetje Mesi se ukvarja z razvojem in prodajo medicinskih pripomočkov, njihov paradni izdelek je merilnik gleženjskega indeksa. Tega imajo že v večini slovenskih zdravstvenih domov, prodajajo jih v najmanj 12 državah, v Londonu imajo svojo podružnico, drugje pa distributerje. V podjetju je 15 zaposlenih. Letos bodo trgu predstavili nov izdelek na področju profesionalne diagnostike, sistem tabličnega računalnika, elektronske kartoteke in merilnika za zdravnike.

Leto 2014 so končali z okoli 350 tisoč evrov prihodkov, letos bi jih radi podvojili. Mesi se je skupaj s še nekaterimi slovenskimi partnerji uvrstil med deset finalistov na uglednem mednarodnem tekmovanju Qualcomm Tricorder XPRIZE. Tam so se predstavili z napravo za domačo uporabo, ki meri življenjske znake in je sposobna ugotoviti 15 bolezni modernega človeka, kot so diabetes, možganska kap in vnetje ušesa. Končno uvrstitev bodo izvedeli v prvi polovici leta 2016.

Azumio: zdravstvene aplikacije

azumio-argus-xx.1427391865.jpg.w.600px.jpg

Azumio je podjetje, ki se ukvarja z razvijanjem zdravstvenih aplikacij za pametne telefone. Ustanovila sta ga Bojan Boštjančič in Peter Kuhar. Na svojem področju je podjetje, njegov sedež je v kalifornijskem Palo Altu, eno vodilnih v svetu: aplikacije za merjenje srčnega utripa in obvladovanje stresa si je v letu dni od ustanovitve leta 2011 preneslo več kot deset milijonov uporabnikov, do danes pa je po podatkih njihove spletne strani aplikacije preneslo že 70 milijonov uporabnikov.

Pravijo, da želijo ljudi prek mobilnih aplikacij spodbuditi k bolj zdravemu življenjskemu slogu. Svoje aplikacije, kot tudi tiste tretjih razvijalcev, je Azumio združil v platformi Argus, ki omogoča spremljanje telesnih in prehrambnih aktivnosti. Leta 2011 sta ustanovitelja od treh skladov tveganega kapitala prejela 2,5 milijona dolarjev, lanskega avgusta pa glede na bazo Crunchbase še slab milijon dolarjev.

Apricot Forest: zdravniška aplikacija za ravnanje s pacienti

zhang-yusheng-xx.1427391862.jpg.n.600px.jpg

Apricot Forest pomaga kitajskim zdravnikom, da hitreje urejajo podatke o bolnikih. Kitajski zdravstveni sistem je namreč pod vse večjim pritiskom - zdravniki vsak dan v povprečju pregledajo okoli 60 ljudi - mobilne aplikacije pa lahko moškim in ženskam v belem vsaj deloma olajšajo delo. Apricot Forest, njegov ustanovitelj je 32-letni zdravnik Jušeng Džang (na sliki zgoraj), je razvil tri aplikacije. Glavna je MedClip, vseobsegajoča rešitev, s katero lahko zdravniki fotografirajo, shranjujejo in organizirajo podatke. Omogoča tudi snemanje pogovorov ter prek popularnega kitajskega orodja WeChat komuniciranje s pacienti. Druga je e-Pocket, ki vsebuje raznovrstna gradiva, kot so podatki o zdravilih, tretja, Medical Journals, pa zdravnike obvešča o najnovejši medicinski literaturi.

Kar četrtina od 2,5 milijona zdravnikov na Kitajskem uporablja vsaj eno od naštetih aplikacij. Ustanovitelj podjetja, ki se je podpisalo pod rešitve, Jušeng Džang je medtem našel način, kako ob vsem tem zaslužiti. Farmacevtska podjetja lahko kupijo oglasni prostor, nekaj prinese prodaja knjig prek aplikacij e-Pocket in Medical Journals, v prihodnosti pa bo Apricot Forest bolnikom zaračunal tudi morebiten klic zdravnika po opravljenem pregledu.

Perifint Healthcare: robot za zdravljenje raka

id-perfint-xx

Medtem ko se zdravniki z rakom ponavadi bojujejo s kirurškim posegom ali kemoterapijo, je indijsko podjetje Perfint Healthcare iznašlo tretjo možnost. Razvili so namreč robota, poimenovanega Maxio, ki zdravnika vodi vse od diagnosticiranja, zdravljenja do blaženja bolečine zaradi te zahrbtne bolezni. Maxio omogoča, da zdravnik bolje vidi, načrtuje in izvaja posege. Denimo tako, da natančno določi, kje naj bi igla prebodla tumor. Rešitev je bila že uporabljena v več kot 1.500 posegih v bolnišnicah v ZDA, Indiji, Nemčiji in Rusiji, letos pa naj bi jih začeli prodajati tudi na Japonskem, v Južni Koreji in drugje po Aziji.

Vsi trije ustanovitelji so leta 2005 pustili službe v zdravstvenem sektorju, ko so ugotovili, da običajne metode zdravljenja raka niso učinkovite in porabijo veliko časa, zaradi česar je stopnja umrljivosti bolnikov večja. Perfint tehnologijo razvija skupaj z zdravniki, vanj pa so leta 2007 vložili slabih 70 milijonov dolarjev. V lanskem fiskalnem letu so imeli okoli 20 milijonov evrov prihodkov, za letos pa načrtujejo prodor v jugovzhodno Azijo.

Theranos: metoda za odvzem krvi

theranos-elisabeth.1427721901.jpg.n.600px.jpg

Največ vreden health-tech start-up (kljub temu, da ga mediji še vedno radi poimenujejo za start-up, gre vseeno za 12 let staro podjetje) je Theranos. Ameriško podjetje, ocenjeno na devet milijard dolarjev, je razvilo nove metode za laboratorijsko testiranje krvi. Preprosto povedano: Theranova tehnologija omogoča, da naredimo enako dobre krvne teste z zgolj nekaj kapljicami krvi s prsta.

Theranos je leta 2003 ustanovila takrat 19-letna Elizabeth Holmes (na sliki), študentka na Stanfordu. Podjetje upravlja s tako imenovanimi »visoko kompleksnimi laboratoriji«, ki so certificirani in lahko delujejo kjerkoli v ZDA. Trenutno omogočajo več kot 200 najbolj osnovnih krvnih diagnostičnih testov. Za to potrebujejo od stotinke do promila krvi, kot jo v laboratorijih po navadi potrebujejo.

Več slovenskih start-upov, ki se ukvarjajo z zdravstvom, lahko najdete v zeleni knjižici na [www.healthday.si] .



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...