So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Kako upravljati podjetje Jaz, d.d.?

Čas branja: 8 min
30.03.2015  10:06
Spremembe, ki jih prinaša vzpon tako imenovane on-demand ekonomije, katere so njene prednosti in katere slabosti.
Kako upravljati podjetje Jaz, d.d.?

Obveščaj me o novih člankih:  
Uber dodaj
Rudi Klanjšek dodaj
Mont Blanca dodaj
Airbnb dodaj
Eva Perčič dodaj

Za generacijo baby boom je bila redna služba samoumevni standard. Večina naših staršev v delovni dobi ni zamenjala več kot dveh, treh služb. Skoraj nihče se ni bil pripravljen odpovedati varnosti, zakonski zaščiti, zagotovljeni minimalni plači in pripadajočim bonitetam v zameno za svobodo, skoraj edino prednost neodvisnega pogodbenega opravljanja dela.

Danes je postalo neodvisno delo pri petih projektih hkrati svojevrstno znamenje kakovosti, vrednosti posameznika, njegove profesionalnosti. Čedalje več podjetij išče neodvisne delavce (freelancerje) za reševanje težav, ki jim zaposleni niso kos, ali pa z njihovo pomočjo pri posebnih projektih preprosto prihranijo denar. Delo od doma ali kar v lokalu ni nič več kaj posebnega, sodelovanje pri skupnem projektu z neodvisnimi delavci, ki se poznajo le prek svetovnega spleta, izdaja »kreativnost«, »prilagodljivost«, »fleksibilnost«, poslovno zaželene vrline. Opravljanje dela s strastjo, delo kot igra brez določenega urnika, je recept za uspešnost, produktivnost, obet za naročnika, da bo dobil višjo dodano vrednost. Neodvisni delavci niso več le umetniki in računalniški programerji, čez deset let, napovedujejo poznavalci, bomo tako delali vsi.

shutterstock-220513600.1427394681.png.o.600px.png
Ljudje se bodo morali naučiti prodajati same sebe, če bodo res ambiciozni, pa bodo morali iz sebe ustvarjati blagovne znamke. V taki viziji prihodnjega sveta se bo moral vsak naučiti, kako upravljati podjetje Jaz, d. d., pišejo v Economistu. Foto: Shutterstock

Sam svoje podjetje

Trg, ki omogoča tako obliko dela, se bliskovito razvija skozi posebej organizirane platforme, na katerih se srečujejo neodvisni delavci in naročniki. Jedro tako imenovane gig ekonomije* oziroma on-demand ekonomije, ekonomije na zahtevo kot osnovnega motorja novega načina poslovanja in poslovne rasti so spletne platforme.

Ekonomija na zahtevo je nova kategorija storitvene industrije, ki povezuje moč računalnikov z neodvisnim delavcem, od katerega se pričakuje, da bo »sam svoje podjetje«. Vrednost letne prodaje gig ekonomije v ZDA se približuje 10 milijardam dolarjev. Uber, ameriški ponudnik spletnih prevoznih storitev, eno od najbolj razvpitih podjetij nove ekonomske realnosti, po petih letih od ustanovitve deluje v 53 državah, njegova prodaja je lani presegla milijardo dolarjev, njegova borzna vrednost pa znaša več kot 40 milijard dolarjev. Uber zagotavlja šoferje, Handy zagotavlja čistilce, SpoonRocket domov pripelje kosilo iz katerekoli restavracije, Instacart vam napolni hladilnik. Ekonomija na zahtevo se nezadržno širi na različnih področjih. S klikom na aplikacijo je mogoče najeti neodvisnega zdravnika, odvetnika, svetovalca ... Podjetja najemajo strokovnjake za reševanje konkretnih raziskovalno-razvojnih vprašanj in izdelavo trženjskih strategij ter oglasov. Agencija Elance-oDesk posreduje med skoraj 10 milijoni delavcev in skoraj štirimi milijoni podjetij.

Kdo vse je danes freelancer

New-Image.1427394675.jpg.o.240px.jpg
Rudi Klanjšek, sociolog: »Ekonomija na zahtevo ima tudi senčne strani, predvsem večjo negotovost in posledično stres.«

Slovenija je seveda za resno uveljavitev podjetij »na zahtevo« kronično premajhno igrišče. Uber verjetno nikoli ne bo prevažal po Sloveniji, že nekaj let pa uspešno deluje prevozi.org, portal za izmenjavo prevozov. Po spletu lahko naročite tudi zabojček ekološke zelenjave. V ozadju te storitve je majhna podjetniška ekipa, ki odkupuje pridelke od ekoloških kmetov in jih enkrat na teden dostavlja kupcem. S pomočjo spleta svojemu psu brez težav najdete sprehajalca. Po mobilnem telefonu lahko za 75 evrov naročite pogrebni govor ali kakšno drugo priložnostno besedilo.

Freelancerji pri nas niso več le (samozaposleni) pisci, grafični oblikovalci, glasbeniki, arhitekti, plesalci, prek spleta se lahko povežete tudi z gorskim vodnikom, ki vas varno spravi čez Severno steno ali vodi na večdnevni turni smuki po pobočjih Mont Blanca.

Obiskovalec v Ljubljani že dolgo ni več »obsojen« na sobo v hotelu. Skoraj za vsakim vogalom lahko najde »youth hostel«, brez težav bo našel gostitelja za »couch surfing«, mrežo brezplačne izmenjave prenočišč, veliko izbire pa ima tudi v lokalni ponudbi Airbnb, še ene globalne spletne uspešnice. Cenovno ugodno nastanitev lahko v Ljubljani in okolici išče med skoraj 700 zasebnimi ponudniki.

percic-eva01-be.1427394677.jpg.o.600px.jpg
Eva Perčič, Poligon: »Največ inovacij se zgodi na stičišču različnih področij, zato je namen odprtih platform ustvarjanje situacij, ki sprožajo nove priložnosti.« Foto: Aleš Beno

Tehnologija spreminja navade

Nezadržno širitev najemanja neodvisnih (pogodbenih) delavcev in opuščanje zaposlovanja za nedoločen čas omogoča tehnologija, poceni računalniško orodje, s katerim lahko neodvisni profesionalec konkurira tudi produkciji velikega podjetja. Po drugi strani je mogoče kompleksne naloge razdeliti na komponente in jih prepustiti v izdelavo specialistom za posamezna storitve kjerkoli na svetu. Ekonomija na zahtevo vzpostavlja trgovanje med tistimi, ki imajo denar, nimajo pa časa, in tistimi, ki imajo čas, potrebno znanje ter potrebujejo denar. Podjetja v gig ekonomiji nimajo v lasti delovnih sredstev, nimajo avtomobilov ali hotelov, vsa tveganja in socialni stroški so breme posameznikov, neodvisnih delavcev, podjetja pa imajo le tržni prostor, platformo, prek katere se srečujeta ponudba in povpraševanje.

Oblikovalnik je ljubljansko podjetje za kreativno videoprodukcijo, ki deluje »web wide«. Njihov trg je globalen, to je svetovni splet. Konec leta 2010 so na spletu objavili viralen videohit Hvala za vijolice pevke Bilbi. Z minimalno ekipo so ga posneli v enem dnevu. Jure Plešec, režiser spota in gonilna sila Oblikovalnika, je samostojni podjetnik, ki ta status razume kot »zavesten razvoj v posel, od katerega je mogoče živeti, s tehnologijami, ki se razvijajo z nami in odpirajo veliko kreativnih možnosti«. Takšen pristop, pravi Plešec, je za ljudi, ki jim veliko pomenita samouresničitev in možnost prilagodljivega življenjskega sloga. »Mi nismo obsedeni s statusnimi simboli, avtomobili in podobnimi stvarmi, ampak z možnostmi, ki nam jih odpira dostop do globalne publike.«

Tržna niša Oblikovalnika je tudi servisna videoprodukcija BTS (behind the scenes) filmov za tuje naročnike, ki v Sloveniji snemajo globalne kampanje, agencija išče priložnosti v razvijajočem se formatu spletni video, poskuša tudi s predstavitvenimi spoti za kampanje na Kickstarterju, TV-reklamami, profesionalnimi triminutnimi nizkoproračunskimi filmi. »Nenehno se izobražujemo, seznanjamo se z vsemi novostmi, sledimo kakovosti,« pravi Plešec.

Neodvisni delavci niso več le umetniki in računalniški programerji, čez deset let, napovedujejo poznavalci, bomo tako delali vsi. Jedro tako imenovane ekonomije na zahtevo kot osnovnega motorja nove oblike poslovanja in poslovne rasti so spletne platforme.

Naročniki z večjim vpogledom v nastajanje izdelka

V ljubljanskem Kreativnem centru Poligon, coworking platformi, ki samozaposlenim omogoča, da si z drugimi občasno ali stalno delijo delovni prostor, dela več kot sto podjetnikov. Kreativni center je nastal kot odgovor na čedalje slabše delovne možnosti neodvisnih delavcev, ki se, kot pravi soustanoviteljica platforme Eva Perčič, v Poligonu usposabljajo kot podjetniki, ustvarjalci in neodvisni delavci. »Največ inovacij se zgodi na preseku oziroma stičišču različnih področij, znanj in poklicev, zato je namen odprtih platform ustvarjanje situacij, ki sprožajo nove priložnosti. V praksi se kaže, da je tega čedalje več. Po enem letu imamo stabilno in heterogeno skupnost ustvarjalcev, ki je po uvodnem 'tipanju' začela ustvarjati skupaj pri različnih projektih. Tu se delajo resna podjetja,« pravi Perčičeva.

Jan Kikelj ni prav tipičen ekonomist. Profesionalno se ukvarja tudi z grafičnim oblikovanjem in fotografijo, v Poligonu sodeluje z različnimi skupinami pri projektnem upravljanju. »Naša ideja je skozi neko sito pridobiti projekte, jih podpreti z znamčenjem in poslovno strategijo ter v najboljšem primeru dobiti tudi vlagatelja za razvoj izdelka in produkcijo,« pravi Kikelj in poudarja pomembno spremembo, ki se dogaja med naročniki in kreativnimi izvajalci v Poligonu. »Zaradi nepoznavanja procesa v ozadju kreativnega dela javnost ustvarjalcev pogosto ne jemlje resno. V Poligonu pa opažamo, da naročniki sami želijo razumeti celoten ustvarjalni krog od obravnave problema do ideacije, testiranja in končne predstave o razvoju izdelka, ki izhaja iz potrebe uporabnika.«

»Ker nimava stalnega produkta, ki bi ga izdelovala, za projektno delo potrebujeva le mize za računalnike,« pravita Jan Mesarič in Jaša Niklanovič, ki sta po treh letih razvoja naprednih spletnih tehnologij jeseni ustanovila svoje podjetje. V Poligon prihajata kot v pisarno, »v kateri je poskrbljeno za vse delovne potrebe, glavna stvar pa je, da v njem najdeva tudi večino sodelavcev, projektne partnerje, ki jih potrebujeva,« pravita.

poligon-028-jm.1427394678.jpg.o.600px.jpg
Jan Mesarič, Jaša Niklanovič, Matic Prevolšek, Connect Social: »Ker nimamo stalnega produkta, za delo potrebujemo le mize za računalnik.« Foto: Jure Makovec

Delodajalec ali le posrednik?

Čedalje močnejši globalni trg neodvisne delovne sile spreminja tako samo organizacijo dela kot naravo kapitalistične družbene pogodbe. Posredniška »on-demand« podjetja delujejo kot zaposlovalec - postavljajo pravila in nadzirajo proces dela, ne prevzemajo pa ne tveganja ne odgovornosti za davke in bonitete zaposlenih. Proti Uberju ne protestirajo le taksisti v Berlinu, Madridu in Parizu, ki nasprotujejo tehnološko in organizacijsko veliko bolj prilagodljivi konkurenci, ampak tudi sami Uberjevi pogodbeni vozniki v San Franciscu, Los Angelesu in New Yorku. Brez ekonomske varnosti, predvidljivosti in brez moči delavcev, da si pridobijo pošten zaslužek, je lahko gig ekonomija tudi izgovor za izogibanje delavskim zakonom.

V Evropi neodvisni (pogodbeni) delavci še veliko bolj kot kolegi v ZDA veljajo za drugorazredne državljane. V promoviranju prožnosti dela se je v Evropi v zadnjih 20 letih drastično povečalo število delovnih pogodb za določen čas oziroma za določen projekt. Seveda si je le malo delavcev samih izbralo to usodo.

V slovenski veji vodilnega svetovnega kadrovskega podjetja Adecco pravijo, da je zaposlovanje prek agencij raslo tudi v letu 2014, in napovedujejo, da bo potreba po fleksibilnosti v prihodnjih letih še večja. »Začasno delo ostaja pomemben dejavnik pri vzdrževanju konkurenčne prednosti podjetja, predvsem v času gospodarske negotovosti podjetja zelo cenijo učinkovitost in fleksibilnost, ki ju zagotavlja začasno delo. Agencije podjetjem omogočajo prožnost pri zaposlovanju - to je glavni razlog za sodelovanje z agencijami pri 33 odstotkih podjetij, ki sodelujejo z Adeccom. S takim sodelovanjem lahko tudi poiščejo rešitve pri prepovedi direktnega zaposlovanja, pri veliki količini dela ga porazdelijo na agencijo, kot prednost pa navajajo tudi, da hitreje najdejo primerne kandidate in da so ti še bolj usposobljeni, kot če bi jih iskali sami,« pojasnjujejo v agenciji.

poligon-050-jm.1427394679.jpg.o.600px.jpg
Jan Kikelj, Poligon: »Naša ideja je skozi neko sito pridobiti projekte, jih podpreti s poslovno strategijo ter v najboljšem primeru dobiti vlagatelja.« Foto: Jure Makovec

Zgodba o fleksibilizaciji

V Sloveniji so oblike dela in zaposlovanja, pri katerih podjetja ne zagotavljajo permanentnega dela, obenem pa prepuščajo breme (davčnih, zdravstvenih in pokojninskih) prispevkov delavcu, čedalje bolj razširjene: od študentskega dela do avtorskega pogodbenega sodelovanja in samostojnega podjetništva (pa tudi zelo aktualnega brezplačnega pripravništva). Globalno širjenje ekonomije na zahtevo ne glede na majhnost slovenskega trga vpliva na razmerja med delodajalci in delovno silo. Je potencial gig ekonomije res le to, kar pravijo zagovorniki - porabnikom daje večjo izbiro, ljudem pa prepušča svobodo, da delajo takrat, ko želijo?

»Vsekakor ta vrsta fleksibilizacije dela prinaša koristi oziroma odgovarja na določene potrebe tako porabnikov kot delavcev,« pravi Eva Perčič. »Medtem ko na strani uporabnikov storitev vidim več prednosti kot slabosti tovrstnih ekonomskih modelov, pa so delavci v klasičnem prekarskem položaju, z minimalno socialno varnostjo. Prav to pa ni težava le gig ekonomij, ampak celotnega trga dela. Slovenska podjetja 'starih ekonomij' prakticirajo enako izkoriščanje prek najemanja agencijskih in pogodbenih delavcev. Razcvet gig ekonomij je le odgovor na vse večjo negotovost delavcev v starih ekonomijah, ki ljudi prav tako vidijo le kot številke in jih izvržejo, ko niso več optimalno učinkoviti.«

plesec-jure-xx.1427394680.jpg.o.600px.jpg
Jure Plešec, Oblikovalnik: Takšen pristop je za ljudi, ki jim veliko pomenita samouresničitev in možnost prilagodljivega življenjskega sloga.«

Kaj pa zdravje?

Rudi Klanjšek, docent na oddelku za sociologijo mariborske filozofske fakultete, meni, da krepitev fleksibilnih, bolj dereguliranih razmerij prinaša predvsem manj ekonomske, socialne in pravne varnosti. »Implikacije tega trenda niso zanemarljive. Čeprav mnogi govorijo o prednostih v smislu, da širjenje takšnih razmerij krepi adaptivno sposobnost ekonomije (s tem pa tudi potencial za dvig splošne blaginje) in da širi svobodo posameznika, pa po drugi strani obstaja empirična evidenca, ki kaže na bolj senčne strani fleksibilizacije, liberalizacije oziroma deregulacije in 'gigekonomizacije'.« Klanjšek navaja dejstva o čedalje manjši udeležbi dela pri delitvi ustvarjenega in povečevanju dohodkovne neenakosti ter študije, ki kažejo na pozitivno povezavo med negotovostjo in psihofizičnim zdravjem. »Glavni krivec naj bi bil stres, kar pomeni, da negativni učinki večje negotovosti sežejo še precej dlje. Stres ni povezan zgolj z boleznimi srca in ožilja, z rakom in diabetesom (torej z boleznimi, katerih zdravljenje vrta vse večje luknje v zdravstvene blagajne, ki jih države, vpete v davčno tekmo, vse teže krpajo), ampak tudi z alkoholizmom, drogami in nasiljem. Permanenten stres negativno vpliva tudi na raven samokontrole, ki ni tesno povezana zgolj s problematičnim vedenjem, ampak tudi z neučinkovitim starševstvom. Verjetno je odveč poudariti, kakšne učinke ima zadnje - skupaj z alkoholizmom, odvisnostjo od drog in nasilništvom - na socializacijo in psihofizično zdravje otrok.«

Podjetje Jaz, d. d.

Četudi bodo vlade prilagodile svojo politiko potrebam bolj individualnih časov, pomeni ekonomija na zahtevo več tveganja za posameznike, so zapisali v prvi letošnji številki revije Economist. Ljudje bodo morali obvladati kopico veščin, če bodo hoteli preživeti v takem svetu, in jih nenehno nadgrajevati ter izpopolnjevati. Tudi profesionalci v velikih storitvenih podjetjih se bodo morali nenehno izobraževati in izpopolnjevati. Ljudje se bodo morali naučiti prodajati same sebe, skozi osebno mreženje in družabne medije, če bodo res ambiciozni, pa bodo morali iz sebe ustvarjati blagovne znamke. V taki viziji prihodnjega sveta se bo moral vsak naučiti, kako upravljati podjetje Jaz, d. d., pišejo v Economistu.

Opomba:

*Gig - oznaka v angleškem jeziku za priložnostne nastope glasbenikov



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...