So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Slaščičarna 'na kvadratnem metru', kjer sladoled plačate na grame

Čas branja: 5 min
25.02.2015  12:43
»Trg bo povedal, kako dober je izdelek, nihče drug. Če se tega slovenski inovatorji ne naučijo doma, jih pa do tega privede tujina, kjer so znanje in izkušnje še vedno bolj vredni kot tu,« pravi slovenski inovator David Kocjančič.
Slaščičarna 'na kvadratnem metru', kjer sladoled plačate na grame

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
David Kocjančič dodaj
Tuš dodaj
SMS dodaj

Izolan David Kocjančič je znano ime na slovenski inovacijski sceni. Lansko poletje je na trg po dveh neuspelih poskusih postavil sladolednega robota, »kvadratni meter, ki deluje tako, kot če bi tam stal človek«. Do poletja bo robota nadgradil, tako, da bo nudil različne posipe za sladoled in zamrznjen jogurt, da pa bo čakanje na ledeno slaščico lažje minilo, bo nakup spremljala glasba po kupčevi izbiri.

Cena robota je sto tisoč evrov, cena sladoleda pa en evro na sto gramov. Za primerjavo: teža povprečne kepice je 60 gramov.

david-kocjancic.1424864116.jpg.n.600px.jpg
Inovator David Kocjančič ob robotskem sladoledarju. Vir slike: 24.com

V tretje gre rado

Kocjančič se je z idejo izdelave sladolednega robota srečal pred približno petimi peti, ko je za nekega naročnika delal krmilno roko za sladoled. Izdelek je bil nekaj časa na tržišču, vendar, kot pravi, »se zadeve niso lotili profesionalno in kmalu se je naše sodelovanje zaključilo«.

Naslednjega poskusa izdelave robota se je lotil sam pred okoli tremi leti. Zasnoval in izdelal je vse module, krmilno roko in ostalo potrebno opremo ter robota sprogramiral. Robot je bil že skoraj na trgu, ko so ugotovili, da je sladoled iz robota izredno trd. Poskusili je s spreminjanjem parametrov za gostoto, a neuspešno. Po molekularni analizi naj bi bil sladoled tako trdo skupaj, da je vmes prišlo do trenja zaradi taljenja, nastale so tudi grudice. Zakaj je do tega prišlo, Kocjančič ne ve odgovora.

Zadeve se je lotil ponovno čez nekaj časa, ko je sicer delal v Avstriji. »Ko sem prišel domov, sem skupaj vrgel stvari - predelave in ideje. Koristil sem lahko vse tisto, kar ja bilo že narejenega v starem robotu. Lani poleti je robot stal v Planet Tuš v Kopru, dogovarjali smo se, da bi jih postavil po vseh Tuševih franšizah in tudi po drugih tovrstnih centrih. Za zdaj delam predvsem na nadgradnji robota, ki bo na tržišču poleti. Razlike med robotoma pred petimi leti in zdaj so kot med mercedesom in fičom,« je povedal Kocjančič.

id-foto-sladoledni-robot1

Cena se računa na grame, ne kepice

»Robot je privlačnega izgleda, ima okno, tako da kupec dejansko vidi, kako se sladoled pred njim dela in postreže. Cena je nižja kot prej in se računa na grame in ne na kepice. Moja cena je evro na sto gramov sladoleda. Povprečno je sladoledna kepica težka okoli šestdeset gramov. Kolikor denarja daš, toliko sladoleda dobiš. Novosti, ki še pridejo, so različni posipi za sladoled, v prodaji bo tudi zamrznjen jogurt, delamo pa tudi na tem, da bi naredili neko povezavo z medmrežjem in kupca ob čakanju na sladoled razvajali z glasbo po njihovem izboru,« je dejal sogovornik.

Razmišlja tudi o »zimskem substitutu«, ki bi pekel palačinke

Odziv na sladoled je bil dober, celo nad pričakovanji, saj so morali robota polniti trikrat več, kot so sprva mislili. Kocjančič razmišlja tudi o 'zimskem substitutu ' robota, in sicer o robotu, ki bi sam izdeloval palačinke ali vročo čokolado. »Ideja je za enkrat le v glavi. Čeprav vem, da ko bi se je lotili, bi imeli hitro narejeno, saj je princip isti, imamo jasne cilje, vemo, kaj delamo. Če bi vsak inovator točno vedel, kaj dela, če ima dovolj jasne osnove in če ima narejeno raziskavo trga, kamor pošilja svoj proizvod, bi bili mnogi veliko bolj uspešni.«

Slovenija kot poskusni zajček

Za svojega robota še nima investitorjev, v svoje izume je vlagal izključno sam. Cena robota je ocenjena na okoli sto tisoč evrov, »glede na moj čas, ki sem ga vložil, in opremo, ki stane, celo več«, je dodal. Nekaj investitorjev se je sicer že javilo, vendar o odločitvi še premišljuje.

Kocjančič ima v načrtu dva načina prodaje. Stranke bodo lahko kupile cel robot, pri čemer bi lastnike naučili delovanja, ali pa ga delno odkupili ter ob temu dobili njihova asistenca pri polnjenju in skrbi za sladoledomat.

Poudarek na analitiki

Robot je precej mobilno dovršen, novost novega bo tudi ta, da se bodo na vsakem robotu izpisovali grafi, koliko sladoleda je še v rezervi v vseh avtomatih, »da se bo vedno vedelo, kam je še treba it dopolnit in da se ne bo delalo odvečnih poti, da bi stalno hodili gledat in preverjat, kje je še koliko rezerve«.

Telefonska tajnica z SMS sporoči, koliko kepic je še do porabe zalog, katere zaloge bodo pošle, opozori, ko nečesa zmanjka, če se je kdo z robotom igral, vanj vstavljal roke, ga brcal in podobno. Če avtomat zaradi katerekoli nepravilnost ne bo deloval, pojasnjuje Kocjančič, se bo samodejno ugasnil in poklical na »moj« telefon.

id-id-foto-sladoledni-robot2

Sladoled iz mleka in praška

Kocjančič pravi, da ima partnerja, ki skrbi za sladoled. Ta je sicer sestavljen iz mleka in sladolednega praška. »Tovrstni način priprave sladoleda je tudi v kulinariki zelo priznan in uporabljen, večinoma vse slaščičarne delajo sladoled iz prahu, danes se skorajda ne splača več pacati z jajci, ker je razvoj na tem področju tako napredoval, da se z različnimi konzervansi sladoled naredi kvalitetno,« še pravi Kocjančič.

Trg bo povedal, kako dober je izdelek

Na Slovenijo gleda kot na poskusni trg. Pravi, da smo Slovenci veliki kot za »eno manjše mesto v svetu«. Ima željo po tujem investitorju, kljub temu, da trdi, da z nekaj zanimivimi lokacijami v nekaj mesecih dobiš povrnjene stroške sladolednega robota. Slaščičarna na kvadratnem metru, kot robota v šali poimenuje sam, bo na voljo v poletnih mesecih, do takrat pa se Kocjančič ukvarja z novimi idejami in izzivi ter vsem inovatorjem poleg jasno razčiščenih ciljev in osnov izdelka polaga na srce zavedanje vseprisotnosti konkurence in dobro raziskavo trga, ki je ključnega pomena.

»Trg bo povedal, kako dober je izdelek, nihče drug. Če se tega slovenski inovatorji ne naučijo doma, jih pa do tega privede tujina, kjer sta znanje in izkušnje še vedno bolj vredna, kot tu.«

"Inovativnost in profesionalizem"

Kocjančič se je sicer že kot desetletni deček rad ustavljal na bližnjem servisu elektronike, kjer so mu sem in tja dali star televizor, ki ga je doma razstavil in jih zvedavo spraševal za vsak kos posebej, kaj je in kakšen je njegov namen. »Do konca osnovne šole so me praktično vsega naučili. Po srednji šoli sem se vpisal na fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani, specializacijo robotike pa sem opravil v Italiji. Vedno sem bil inovativne narave, vedno sem razmišljal za naprej,« je dejal.

Že od študentskih let dalje je bil dejaven pri različnih elektronskih projektih tako doma kot v tujini. Kljub zavidljivim dosežkom na tekmovanjih za inovacije Kocjančič ostaja na realnih tleh.

"Medalje nam nič ne pomagajo, če izdelek stoji na polici"

»Ni pomembno, ali bomo naredili nek super inovativen izdelek, če se tega izdelka ne da naprej iztržit. Sama ideja je danes premalo, tudi razne medalje nam nič ne pomagajo, če izdelek stoji doma na polici.

Za sladolednega robota sem razmišljal podobno. Gre sicer za panogo, ki se morda zdi bolj primitivna, ampak tu se pokažejo naše 'mišice', tu se pokaže, koliko smo zmožni. Nikoli nisem maral polovičarstva, zadev se lotim profesionalno. Zato pri zahtevnejših projektih raje sodelujem s profesionalci, ki točno vedo, za kaj se gre, kot pa s študenti, ki bi rabil bistveno dlje časa, da bi prišli do istega rezultata. Tudi na področju promocije in marketinga pričakujem profesionalnost. Opažam, da imamo v Sloveniji dobre električarje in programerje, ki bi v tujini sicer s svojim znanjem dobivali štiri- do petkrat višje plače, zares sposobnih prodajalcev in tržnih raziskovalcev pa imamo bistveno premalo,« je povedal Kocjančič.

O pomanjkanju marketinških strokovnjakov

In ravno to, raziskava trga ter s tem povezani strokovnjaki za marketing in prodajo, je slovenski manko, ugotavlja sogovornik. Poudarja, da je Slovenija dobro podkovana s strokovnjaki na področju elektronike in programiranja, manjka pa jim dobrih marketinških strokovnjakov.

»Nekaj je zelo dobrih, oni delajo milijone. Z nekaterimi izmed njih tudi sam sodelujem. Vendar je to premalo. Problem je v tem, da smo Slovenci še vedno tako ozkogledni, zaprti. Poglejte Italijane: njihove avtomobile in pico, oni ti bodo vse prodali, ker znajo. To imajo v krvi, znajo nastopit, morda na malo bolj primitiven način, vendar jim uspeva.

Slovenci nismo dovolj prodorni, ne znamo se prodajat, težko je imeti le dobro inovacijo in z njo služit. Eni mislijo, da je fino delat nekaj, česar še ni na trgu, četudi se ne bo prodajalo. Napaka. Treba je delat tisto, da se bo prodajalo. Nekaj časa sem delal v Rusiji. Na obratu Wolkswagnovih avtomobilov se vsakih sedem sekund izdela nov avto. Kam pa dajo vse te avtomobile, boste rekli? Ko gre pločevina na eni strani notri, je to praktično že prodan avtomobil. Neverjetno se sliši, ampak biznis se znajo iti. Vsakih sedem sekund,« še pravi slovenski inovator.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...