So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Intervju: Slovenec, ki na Harvardu secira alge

Čas branja: 9 min
23.02.2015  10:02
Rezultati raziskav Jerneja Turnška utegnejo vplivati na tarčno zdravljenje v biomedicini, izdelavo sončnih celic, razvoj ravnih zaslonov prihodnosti ...
Intervju: Slovenec, ki na Harvardu secira alge

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
tehno dodaj
Jernej Turnšek dodaj
Harvard dodaj
MIT dodaj
Roman Jerala dodaj

Sedemindvajsetletni Jernej Turnšek bi po uspešnih nastopih na študentskih tekmovanjih v ZDA, kjer je iz sintezne biologije prejel več prvih nagrad, svojo pot verjetno razmeroma preprosto lahko nadaljeval z doktoratom v Sloveniji. A bil je odločen, da preizkusi svoj znanstveni in podjetni potencial po precej težji poti. Po končanem študiju biotehnologije na biotehniški fakulteti v Ljubljani se je najprej vrnil v Boston, kjer je začel sodelovati z biotehnološkim podjetjem Ginkgo BioWorks. Vmes je prišel odgovor, da je sprejet na doktorski študij na eno izmed najprestižnejših univerz na svetu Harvard. Tako je jeseni leta 2013 na tej univerzi vpisal doktorski študij bioloških in biomedicinskih znanosti.

turnsek-jernej-03-xx.1424340880.jpg.o.600px.jpg

Poslovna šola na Harvardu ponuja mini-MBA. Ideja tega nekajtedenskega programa je študentom naravoslovja in inženiringa v strnjeni obliki približati dobre poslovne prakse za morebitni prehod iz akademskega v podjetniško okolje.

Sta bila dr. Jerala in MIT odločilna, da se vrnete v Boston?

Gotovo bi lahko tako rekel. Z delom v Laboratoriju za biotehnologijo Kemijskega inštituta v Ljubljani pod vodstvom profesorja Romana Jerale sem dobil prvo priložnost in z njo neprecenljive izkušnje ter temelje za svojo znanstveno pot. Leta 2010 sem s takratno slovensko študentsko ekipo na MIT osvojil prvo mesto na mednarodnem tekmovanju iz sintezne biologije iGEM ("international Genetically Engineered Machines"). Tako MIT kot Boston sta name naredila neizbrisen vtis in spomnim se, da sem takoj po prihodu v Slovenijo začel zbirati informacije o tem, kako se prijaviti na doktorski študij v ZDA. Leto pozneje sem znova prišel v Boston, tokrat na univerzo Harvard, kjer sem barve Slovenije zastopal na tekmovanju iz biomolekularnega dizajna. Junija 2012 sem diplomiral, julija pa dobil povabilo na doktorski študij na Švicarskem federalnem tehnološkem institutu (ETH) v Zurichu, obenem pa ponudbo za delo v mladem biotehnološkemu podjetju Ginkgo BioWorks v Bostonu. Odločil sem se, da skočim čez lužo, in oktobra sem začel delati v »inovacijski četrti« v Bostonu.

Predstavljajte si, da bi na dvorišče zvrnili na tone steklenih panelov, ti pa bi se sami sestavili v stekleno stolpnico na podlagi informacije v vsakem gradniku. Diatomeje so sposobne ravno nekaj takšnega.

Gingko BioWorks je biotehnološko podjetje. Kakšna je bila vaša vloga v njem?

Ginkgo BioWorks je leta 2008 ustanovila skupina doktorskih študentov z MIT skupaj s profesorjem Tomom Knightom. Ta je eden izmed utemeljiteljev področja sintezne biologijie, to je biologije, ki ne le poskuša razumeti naravne procese, temveč njihove sestavne dele tudi kombinira in sestavlja v nove, sintetične biološke sisteme. V podjetju sem preživel skoraj leto dni in bil gonilna sila njihovega prvega komercialnega projekta. Šlo seje za razvoj bakterije, ki bi producirala spojino, pomembno v industriji parfumov. Gene iz rastline, ki v naravi proizvaja to spojino, smo prenesli v bakterijo, in po dobrih treh mesecih dela že zabeležili prvo uspešno produkcijo. Pri projektu sem tesno sodeloval s Curtom Fischerjem, kemijskim inženirjem z MIT, ki mi je v marsičem pomagal pri poznejših prijavah na doktorat. Tukaj sem si dokončno izboril vstopnico za študij na univerzi Harvard.

Kaj poleg omenjenega Ginkgo še razvija, kdo so najpogostejši naročniki in kdo kupci?

Mlada sinteznobiološka podjetja, kot je Ginkgo BioWorks, se osredotočajo predvsem na produkte z visoko dodano vrednostjo, kot so na primer dišave, nutracevtiki in farmacevtiki. Ponavadi so to strukturno kompleksne spojine, tako imenovani sekundarni metaboliti, ki jih je s tradicionalno kemijsko sintezo izjemno težko sestaviti. Tako je z ekonomskega vidika včasih dovolj že dejstvo, da je takšno spojino s pomočjo encimov iz rastlin, bakterij ali kakšnih drugih organizmov, možno sestaviti v industrijsko relevantnih celicah - načeloma v bakterijah ali kvasovkah - in končni izkoristki niti niso v ospredju. Ginkgov model je, da se v laboratoriju pripravijo celice, medtem ko prenos iz laboratorija v industrijo izvede specializirano podjetje za bioprocesni inženiring ali pa naročnik sam. Kupci takšnih produktov - torej celic ali pa že očičšenih spojin - so različna kemijska in farmacevtska podjetja. Spomnim se sestanka s takratnim partnerjem v podjetju in njihovega splošnega navdušenja nad biološko produkcijo molekul. Tradicionalne industrije, kot je kemijska, počasi dobivajo zaupanje v te nove (bio)tehnologije, vseeno pa bi dodal, da se podjetja, kot je Ginkgo, še precej lovijo, in kljub izjemnim obetom ni povsem jasno, kdaj in kako bodo njihovi učinki zares globalni.

V podjetju dela med 20 in 30 ljudmi. Okoli petina zaposlenih je »svežih diplomantov«. Podjetje ima namreč odličen program praks, tako biološko kot računalniško obarvanih, ki vsako leto pritegne številne mlade. Morda je zanimivo povedati, da jih nekaj nato ostane v podjetju, velika večina pa jih odskoči na doktorat - priljubljene smeri so mikrobiologija, bioinženiring, električni inženiring. Nekateri se odločijo za študij medicine; v ZDA lahko medicino študiraš šele po končani diplomi.

Kako množično študenti delajo v spin-offih svojih profesorjev? Koliko univerza pomaga pri ustanovitvi teh podjetij? Kdo je lastnik morebitnih patentov, podjetje ali univerza?

Spin-off podjetij na podlagi raziskovalnega dela na univerzi je veliko. Marsikdaj so prav študenti tisti, ki naredijo prvi korak. Profesorji in drugi partnerji so svetovalci in »intelektualna tančica, ki bedi nad razvojem podjetja«. Ustanoviti spin-off v tem okolju ni posebno težko, saj je nasvetov, sredstev in prostora za razvoj res ogromno. Eden izmed številnih primerov je Harvard innovation lab (Hi), ki skoraj vsak dan organizira delavnice, predavanja, tekmovanja in podobno, s ciljem prenosa idej v prakso. Med drugim se lahko v okviru Hi dogovoriš za pogovor iz oči v oči z uveljavljenim podjetnikom ali pa najameš prostore v začetnih fazah podjetja. Poslovna šola na Harvardu ponuja tudi mini MBA. Ideja tega nekajtedenskega programa je študentom naravoslovja in inženiringa v strnjeni obliki približati dobre poslovne prakse za morebitni prehod iz akademskega v podjetniško okolje. Dejstvo je, da je profesorskih mest za vse študente občutno premalo, zato je nujno imeti širok pregled nad priložnostmi onkraj akademskih vrat.

Vprašanje intelektualne lastnine, ko gre za spin-off na podlagi produkta ali tehnologije, razvite na univerzi, je kompleksno. V vsakem primeru je univerza upravičena do deleža neto prihodkov takšnega podjetja. Lep vpogled v inovativnost in prodornost študentov na Harvardu razkrije tudi pred kratkim objavljena Forbesova lestvica 30 pod 30.

diatomeje-xx.1424340882.jpg.o.240px.jpg
Ilustracija diatomej iz knjige Ernsta Haeckla »Art Forms in Nature«

Med drugim proučujete tudi enocelično algo, diatomejo, ki živi že zelo dolgo.

Pred malo manj kot letom dni sem navezal stik z laboratorijem za sintezno biologijo na oddelku za sistemsko biologijo pod vodstvom profesorice Pamele Silver in ji predstavil nekaj svojih raziskovalnih idej. Ena izmed njih se je dotikala diatomej, enoceličnih alg, ki so se razvile v obdobju jure pred približno 200 milijoni let, danes pa poseljujejo skoraj vsa vodna telesa na planetu. Diatomeje ali kremenaste alge so svoje ime dobile po celičnih stenah, zgrajenih iz silicijevega dioksida ali kremena. Na svetu je po trenutnih ocenah okoli 100 tisoč različnih vrst, vsaka pa je nekoliko drugačne oblike. V literaturi se jih je zaradi vzorčenosti celične stene na nanometrski ravni oprijel vzdevek »nanotehnologi Narave«. Številne podrobnosti molekularnega mehanizma biomineralizacije v diatomejah, ki vodijo do razlik v obliki in fini strukturi celične stene, so še vedno neznanka. Poleg kremena so v njihove celične stene ujeti tudi proteini in velja prepričanje, da so prav ti odločilni za strukturiranje inorganske faze. Želim si, da bi v svojem doktorskem delu prišel bližje jasnemu odgovoru, kako so ti proteini udeleženi pri tem procesu.

V skupnosti manjkajo tudi molekularna orodja za gensko manipulacijo diatomej, ki jih nameravam razviti v sodelovanju z raziskovalci iz Kalifornije. Tovrstna orodja bodo koristna tudi pri raziskovanju drugih vidikov biologije diatomej. Genoma dveh vrst sta se namreč izkazala za mozaika rastlinskih, bakterijskih in živalskih genov, kar sproža zanimiva evolucijska in molekularno-biološka vprašanja. So tudi ekološko izjemno pomembne, saj proizvedejo približno petino vsega kisika na Zemlji, so tudi glavne igralke v biogeokemijskih ciklih silicija in ogljika. V skupini načrtujemo tudi nekaj bolj neposredno aplikativnih projektov. Med drugim bomo poskušali nanodelce na osnovi silicija in drugih (pol)kovin proizvesti v bakterijskih celicah.

Kaj bo to, da boste poskušali kompleksne strukture na osnovi silicija in drugih kovin proizvesti v bakterijskih celicah, pomeni za življenje posameznika?

Biološki sistemi, ki jih načrtujemo za produkcijo teh nanodelcev, bodo prijazni do okolja, saj bodo delovali v vodnem okolju blizu sobne temperature in pri atmosferskem tlaku, kar je v nasprotju s kemijsko sintezo, ki marsikdaj zahteva visoke tlake in uporabo okolju škodljivih kemikalij. Unikatne lastnosti nanodelcev lahko izkoristimo za kemijsko katalizo, uporabo v energiji, biomedicini in fotoniki. Delci na osnovi silicija in železovega oksida so denimo pomembni za imobilizacijo encimov in drugih labilnih makromolekul, med drugim tudi protiteles za tarčno zdravljenje v medicini. Delci na osnovi kadmija so osnova kvantnih pik, ki omogočajo vizualizacijo bioloških tkiv. Kvantne pike postajajo vse bolj zanimive tudi kot osnova ravnih zaslonov prihodnosti. E-bralnik znamke Kindle Fire HDX je tako eden izmed prvih potrošnih izdelkov z zaslonom iz kvantnih pik. Srebrni nanodelci imajo antimikrobne lastnosti, delci iz cinkovega oksida so pomembni pri izdelavi sončnih celic in še bi lahko naštevali.

Kako visokotehnološka mlada podjetja v ZDA pridejo do finančnih sredstev?

Poti je več. Eden izmed pomembnejših virov financiranja je program SBIR/STTR v okviru Nacionalnega inštituta za zdravje, Nacionalne znanstvene fundacije, Oddelka za energijo, Oddelka za obrambo in še nekaterih drugih oddelkov oziroma agencij. SBIR (Small Business Innovation Research) je program za mala podjetja, ki želijo inovativne biomedicinske tehnologije prenesti v prakso. STTR (Small Business Technology Transfer) je podobna iniciativa, le da mora podjetje v tem primeru sodelovati z raziskovalno institucijo. V fiskalnem letu 2014 je bilo v okviru obeh programov razdeljenih 750 milijonov dolarjev. Še ena možnost financiranja je tvegani kapital. Omenil bi rad tudi angelske vlagatelje. Kot primer naj navedem harvardski inštitut za biološko navdahnjen inženiring Wyss, ki je leta 2009 zrasel ob pomoči donacije švicarskega filantropa Hansjorga Wyssa v vrednosti 125 milijonov dolarjev. Vsako podjetje, ki temelji na tehnologijah, razvitih v okviru inštituta, ima zagotovljenega nekaj začetnega kapitala. Prav s tem letom sta na Inštitutu Wyss »shodili« prvi dve: eno s področja nanotehnologije in materialov, drugo pa s področja biomedicine. Seveda pa nikakor ne smemo pozabiti na množično financiranje oziroma tako imenovani crowdfunding, ki med mladimi podjetji postaja vse bolj privlačen za pridobivanje začetnega kapitala, ne le v ZDA, ampak povsod po svetu. Prek Kickstarterja je lani sredstva v skupni vrednosti 125 milijonov dolarjev zbralo več kot 1.100 podjetij s področja znanosti in tehnologije. Z naštetimi možnostmi sem se sam tako ali drugače že srečal, prepričan pa sem, da obstajajo še druge.

Prek crowdfundinga številni mladi znanstveniki danes lahko sploh pridejo do denarja. Po drugi strani obstaja bojazen, da bodo vlade v tem našle izgovor za krčenje sredstev za znanost. Kakšno je vaše mnenje?

Opažam, da se vladna sredstva za znanost delijo zelo izbrano in previdno. Financiranje res tveganih raziskav in raziskav, ki niso neposredno povezane z medicino, je še posebno težavno; tukaj so v prednosti uveljavljene skupine z zgodovino uspešnih projektov. Prednost pri financiranju se daje projektom, ki so že na prvi pogled uresničljivi ali celo že skoraj dokončani, kar ni dobro. Alternativi za tvegane ideje zunaj okvirov in v zelo začetnih fazah so filantropi in koncept množičnega financiranja. Na Harvardu vem za vsaj tri primere, ko je inštitut ali šola prejela več 10 ali celo 100 milijonov dolarjev vredno finančno injekcijo posameznika. Množično financiranje je sicer zelo privlačno, a podprte ideje niso ravno raziskovalni projekti v tradicionalnem smislu, kjer je v ospredju novo znanje, in ne nujno produkt. Tako menim, da do povsem radikalnega krčenja vladnih sredstev ravno ne more priti, saj so ne nazadnje zahtevni večletni raziskovalni projekti izven domene crowdfundinga. Mogoče pa je seveda prav vse.

So vaši načrti v povezavi z delom bolj vezani na podjetništvo ali znanost?

Če bo moja znanstvena strast dovolj zanimiva za financiranje, potem si nedvomno želim ostati v akademskih vodah. Pojma znanstvenika in podjetnika se sicer nikakor ne izključujeta. Samo poglejte si življenje in delo profesorja MIT Roberta S. Langerja. Njegove znanstvene publikacije so bile citirane prek 150.000-krat, obenem pa je sodeloval pri ustanovitvi na desetine podjetij. Podobno velja tudi za profesorja Georgea Churcha s Harvarda in še bi lahko našteval. Pred kratkim sem zasledil, da v Koloradu obstaja podjetje za e-trženje, ki je v celoti opremljeno za trening triatlona. Malo za šalo in precej zares sem pomislil, da bi bilo fantastično imeti bitehnološko različico. Moja vizija je voditi raziskovalno skupino na takšnem inštitutu.

Pravite, da je na področju znanosti materialov še veliko možnosti raziskovanja ...

Menim, da je narava, še zlasti oceani, ki so večinoma še povsem neraziskani, zakladnica neodkritih materialov in strategij za njihovo sestavljanje. Bistveni značilnosti bioloških materialov sta sposobnost samosestavljanja in hierarhična organiziranost. Z drugimi besedami: narava uporablja tako imenovani »bottom-up« princip gradnje, kjer se gradniki na nanometerski ravni uredijo sami od sebe, kar narekuje končne kemijske in mehanske lastnosti materiala. Ta koncept je v osnovi nasproten človeškim tehnologijam, kjer se večji kos materiala obdela za dosego želenih lastnosti. Če malo karikiram: predstavljajte si, da bi na dvorišče zvrnili na tone steklenih panelov, ti pa bi se sami sestavili v stekleno stolpnico na podlagi informacije v vsakem gradniku. Diatomeje so sposobne ravno nekaj takšnega. Iz morja najprej ekstrahirajo silicijevo kislino (stekleni paneli), nato pa jo znotraj celice preoblikujejo v kompleksne, matematično natančno grajene, organsko-inorganske hibridne materiale, tako imenovane biosilikate (stolpnica). In vse to pri sobni temperaturi, v vodnem okolju in pri atmosferskem tlaku. Mislim, da je to precej fantastičen dosežek evolucije, ki med človeškimi tehnologijami dejansko nima para.

Kdaj, pravite, je »biologija na delu«?

Znanost je potovanje brez konca. Ko rešiš eno uganko, pride nova. Verjetno eden najlepših bioloških primerov, ki prikazuje to dejstvo, je uspešno končan projekt Človeški genom. V zgodnjih letih prejšnjega desetletja, kmalu po razvozlanju nukleotidnega zaporedja človeškega genoma, je vladalo prepričanje, da bo zdaj z lahkoto najti vzroke za številne bolezni. Izkazalo se je, da naš genom ni nič drugega kot »trdi disk«, način, kako se ta informacija resnično izrazi v celicah, pa z novimi dognanji postaja vse bolj misteriozen.

Se »beg možganov« zgodi zato, ker mladi znanstveniki razmišljate o tem, da boste doma težko dobili zaposlitev, ki si je želite, ali pa resnično na matičnih fakultetah oziroma inštitutih nimate možnosti za razvoj in raziskovanje materije, s katero se ukvarjate? Kako je bilo s tem pri vas?

Po pravici povedano, nisem nikoli zares razmišljal o odhodu v tujino. Doktorat na Harvardu je bil še pred petimi leti zame čista znanstvena fantastika. Vse se je spremenilo jeseni 2010, ko sem prvič okusil Boston in MIT na tekmovanju iGEM. Okolje me je izjemno pritegnilo in začel sem verjeti v idejo, da lahko tudi sam nekega dne pridem nazaj, morda celo kot doktorski študent.

Čeprav je položaj znanosti v ZDA prav tako nezavidljiv kot v Sloveniji, čutim tisti kanček »ameriških sanj«, ki te lahko z malo sreče kmalu po končanem doktoratu popelje do samostojne raziskovalne skupine. Kaj takšnega je v Sloveniji izjemno težko ali skoraj nemogoče. Poleg raziskovanja in znanosti pa je bivanje na tujem tudi velika šola za življenje.

Kako je financiran vaš študij? Kakšno je življenje v Bostonu za doktoranda?

Moj študij je v celoti financirala univerza. To vključuje šolnino, zdravstveno zavarovanje in mesečno štipendijo, kar skupaj nanese okoli 70 tisoč dolarjev na leto. Denar za prvi dve leti študija da ameriški Nacionalni inštitut za zdravje, v nadaljevanju pa financiranje prevzame vodja laboratorija, v katerem študent opravlja doktorat. Življenje v Bostonu je nekoliko cenejše kot v nekaterih drugih večjih ameriških mestih, kot sta San Francisco ali New York, še vedno pa precej dražje kot v Sloveniji. Levji delež mesečnih stroškov je najemnina za stanovanje, sicer pa mi štipendija omogoča sorazmerno udobno življenje brez pretiranih odrekanj.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...