So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Poglejte, kaj vse ljudje plačujemo. Ne boste verjeli.

Čas branja: 9 min
09.02.2015  15:31
Znanstveniki prek spleta prihajajo do milijonov, a to poraja tudi strah, da bi bile s tem vse bolj financirane le določene vrste raziskav ali da bi vlade krčile denar za znanost.
Poglejte, kaj vse ljudje plačujemo. Ne boste verjeli.

Obveščaj me o novih člankih:  
David Kipping dodaj
Harvard dodaj
Nasa dodaj
Sarah Main dodaj
Campaign dodaj

Lov na prvo luno, ki kroži okoli planeta v drugem osončju, raziskava o vplivu LSD na možgane in poskus ugotavljanja, kaj je dodo počel s svojim nenavadnim kljunom - to je le nekaj najnovejših znanstvenih podvigov, ki se na spletu potegujejo za denarno pomoč množic.

Zbiranje denarja zunaj običajnih državnih ali industrijsko podprtih virov postaja čedalje bolj priljubljeno med znanstveniki po vsem svetu. Ti se zaradi grožnje proračunskih rezov in ostrega boja za preostali denar s svojimi prošnjami za denar čedalje večkrat obračajo neposredno na javnost. A čeprav jim prek spletnih mest za množično financiranje uspe pridobiti na milijone evrov, to poraja tudi strah, da bi bile z rastočo pomembnostjo takšnega financiranja naklonjenosti deležne le določene vrste raziskav ali da bi vlade s tem dobile izgovor, da nehajo financirati znanost.

shutterstock-79653784.1423160715.jpg.o.600px.jpg
Znanstveniki želijo rešiti uganko, kaj je jedel izumrli dodo. To želijo doseči s podrobnim biomehaničnim proučevanjem trirazsežnostnih modelov dodojeve glave. Raziskavo bi radi financirali s množičnim financiranjemFoto: Shutterstock

Šop las v vesolje

Še zlasti veliko pozornost je lani zbudila napoved o izdelavi prvega množično financiranega lunarnega plovila, ki bo naredilo globoke vrtine v Lunino površje in proučilo kamnine pod njo. Vodstvo projekta Lunar Mission One je povedalo, da želi s tem spremeniti način financiranja raziskav vesolja - da bodo 600 tisoč britanskih funtov, kolikor potrebujejo za zagon projekta, zbrali prek več milijonov drobnih denarnih prispevkov javnosti. Tistim, ki bi prispevali višje zneske, so za nagrado obljubili »prostor na odpravi« - da bo z njo potoval šop njihovih las.

V iskanju prve eksolune

Na množice se, kot rečeno, po denar obrača še veliko drugih znanstvenikov. Doktor David Kipping, britanski astronom, ki zdaj dela na Harvardu, je z njihovo pomočjo zbral sredstva, ki mu bodo pomagala pri iskanju prve eksolune - lune, ki kroži okoli planeta v kakem drugem osončju. Sestavni del njegovega velikopoteznega projekta je pregledovanje velikih količin podatkov, ki jih je med svojim opazovanjem vesolja zbral vesoljski teleskop Kepler. Namen tega pregledovanja je iskanje skoraj nezaznavnih sprememb v siju zvezd, ki bi lahko pomenile, da se je pred zvezdo premikala kaka luna.

Kippingu je prek spletnega mesta za množično financiranje Petridish v manj kot mesecu dni s prispevki javnosti uspelo zbrati 12 tisoč dolarjev. Njegova ekipa si je s tem denarjem kupila majhen superračunalnik, potreben za premlevanje množice številk. Ekipi je doslej uspelo pregledati podatke o 57 planetarnih sistemih zunaj našega osončja, ob čemer so si še prislužili darilo Nase: dva milijona dolarjev za razširitev raziskave tudi na okolico več sto drugih eksoplanetov.

»Ko sem začel projekt, je bilo zelo težko priti do potrebnih sredstev - imeli smo le 64 namiznih računalnikov, ki niso bili niti približno dovolj zmogljivi. Kaže, da je bil naš projekt javnosti zelo všeč - po mojem zato, ker so vsi razumeli, kaj je eksoluna in kako vznemirljiva bi lahko bila.«

Čeprav je veliko spletnih mest za množično financiranje zadržanih, ko gre za razkrivanje podatkov o tem, koliko denarja je bilo prek njih natančno zbranega za znanost, se pojavljajo ocene, da gre za več milijonov evrov. Scifund Challenge na primer je skoraj 200 raziskovalcem omogočil, da so zbrali v povprečju po dva tisoč dolarjev za 159 različnih projektov. Več sto projektom na Rockethubu je uspelo zbrati celo do pol milijona dolarjev.

Zvok rib v Amazonki

Med projekti, ki se potegujejo za denar množic, so seveda nekateri tudi čudaški. Neki ameriški ekolog si, denimo, prizadeva posneti zvoke, ki jih ustvarjajo ribe v Amazonki, in svojim podpornikom ponuja možnost, da si na svoje telefone kot pozivni zvok prenesejo zvok prdenja rib.

Podoben primer je veterinar z univerze ameriške zvezne države Iowa, ki želi s proučevanjem tiranozavrovega DNK ugotoviti, koliko pomirjevala bi bilo potrebnega za uspavanje tega dinozavra.

Manj ali več raziskovanja?

Sarah Main, direktorica britanske nepridobitne organizacije Campaign for Science and Engineering, je o bojazni, da bi množično financiranje vplivalo na to, katere raziskave bodo opravljene in katere ne, povedala: »Vprašanje je, kako kakovostna bo znanost, ki ji bo uspelo po tej poti pridobiti sredstva, če se bo odvisnost od množičnega financiranja še povečevala. Za projekt, ki je privlačen za javnost, ni nujno, da je enako znanstveno utemeljen kot prošnja, predložena komisiji strokovnjakov. Skrbi me učinek tega, da bi morali biti projekti pripravljeni tako, da so privlačni za javnost. Množično financiranje bi bilo zato bolj naklonjeno drugačnim vrstam znanstvenega dela in veliko pomembnih področij, kot so medicinske raziskave, bi bilo spregledanih.«

Nekateri pa so prepričani, da bo množično financiranje dopolnilo zdajšnji sistem, ker bo omogočilo razcvet raziskav, ki jih tradicionalni viri financiranja zanemarjajo ali pa ne morejo dobiti državnega denarja, ker so preveč kontroverzni.

Profesor David Nutt, nevropsihofarmakolog z Imperialnega kolidža v Londonu, ki so ga zaradi njegovih stališč do nevarnosti ekstazija pred kratkim sporno odpustili iz britanskega vladnega svetovalnega odbora za zlorabo mamil, namerava na britanskem spletnem mestu za množično financiranje Walacea začeti zbirati denar za raziskavo o učinkih LSD na možgane.

Po besedah doktorja Didierja Schmitta, znanstvenega svetovalca evropske komisije - ki tudi sama grozi s krčenjem svojega proračuna za znanost -, bi v prihodnosti prav to lahko bila prava moč množičnega financiranja. »Če se za državna sredstva potegujejo konkurenčni projekti, je množično financiranje lahko merilo tega, kaj zanima državljane, in bi to odločevalcem in strokovnjakom lahko pomagalo do njihove končne odločitve,« pravi.

Brian Meece, ustanovitelj spletnega mesta Rockethub, pravi, da je javnost z množičnim financiranjem dobila moč odločanja: »Kampanj ne presojamo po njihovi vsebini; dokler je neki projekt zakonit in okusen, dobi priložnost. Akademiki, ki tako zbirajo sredstva, dajejo 'ljudstvu' moč, da financira znanost - to pa pomeni spremembo v paradigmi, saj so znanost doslej navadno financirali države, darovalci in druge ustanove.«

Spletno mesto za množično financiranje Walacea je oktobra 2013 ustanovila Natalie Jenk, 32-letna nekdanja znanstvena svetovalka v farmacevtski industriji, ker je spoznala, kako težko mladi znanstveniki pridejo do denarja za svoje delo.

»Znanstvene raziskave dejansko oblikujejo našo družbo in lahko izboljšajo naša življenja,« pravi. »Po drugi strani je zelo težko dobiti denar zanje. Uslišanih je le od 10 do 20 odstotkov prošenj za financiranje, še zlasti težko pa je znanstvenikom, ki so na začetku svoje poti. Veliko pozornosti je bilo posvečene prizadevanjem, da bi se več mladih usmerilo v znanost, toda to sploh ni težava. Ljudi, ki želijo raziskovati, je veliko, težava je financiranje.«

Toda preden bo množičnemu financiranju uspelo, da bo začelo nadomeščati pet milijard britanskih funtov vreden proračun, ki ga je britanska vlada namenila za znanstvene raziskave v obdobju 2015-2016, ali 140 milijard dolarjev, ki jih je ameriška vlada za znanost porabila lani, bo preteklo še veliko vode.

Znanstveniki bi lahko bolje razlagali pomen raziskav

Imran Khan, glavni direktor Britanskega znanstvenega združenja, je prepričan, da bi množično financiranje sicer res lahko pripeljalo do tega, da si bodo znanstveniki izmišljali projekte, ki bodo pritegnili pozornost javnosti, a da bo takšno financiranje na koncu vendarle pomagalo sami znanosti.

»Če bo množično financiranje nekoč res postalo pomemben del celotnega sistema, si bodo znanstveniki morda res tudi namenoma izmišljali projekte, ki bodo že na prvi pogled všeč javnosti,« pravi. »Toda hkrati bi utegnilo spremeniti odnos ljudi do znanosti. Znanstveniki bi utegnili začeti bolje razlagati pomen raziskav, ki se tako ali tako izvajajo, neznanstveniki pa bi se utegnili začeti bolj zanimati za znanost.«

Poglejte, kaj vse financiramo ljudje. Ne boste verjeli.

vesolje-ss.1423160714.jpg.o.600px.jpg

Foto: Shutterstock

Vas zanima, kaj je jedel dodo?

Spletno mesto za množično financiranje: Experiment.com .

Kdo je raziskovalec? Leon Claessens s Kolidža Svetega križa v Worcestru v ameriški zvezni državi Massachusetts, Henneke Meijer s katalonskega paleontološkega inštituta v Barceloni in Kenneth Rijsdijk z amsterdamske univerze.

Koliko želijo zbrati? Osem tisoč dolarjev.

Za kaj bodo porabili denar? Ko so doda v 17. stoletju iztrebili lačni mornarji, je ostal edini vir podatkov o tem, kaj je ta žival jedla in čemu je služil njen nenavadno oblikovan kljun, nekaj skic v ladijskih zapisih in dnevnikih. Nekateri menijo, da so meter visoki sorodniki golobov jedli velike sadeže ali trde orehe, drugi, da so svoje kljune uporabljali kot orožje. Znanstveniki želijo rešiti to uganko s podrobnim biomehaničnim proučevanjem trirazsežnostnih modelov dodojeve glave.

Iskanje prve lune zunaj našega osončja

Spletno mesto za množično financiranje: Petridish.

Kdo je raziskovalec? David Kipping s Centra za astrofiziko Harvard-Smithsonian.

Koliko je želel zbrati? Deset tisoč dolarjev (ta cilj mu je že uspelo doseči).

Za kaj je porabil denar? Vesoljski teleskop Kepler je doslej odkril 996 planetov zunaj našega osončja, na dokončno potrditev obstoja pa čaka še štiri tisoč planetov. Kipping in njegova ekipa sta denar uporabila za nakup majhnega superračunalnika, ki je omogočil razčlembo podatkov o 57 planetih, s katero so iskali drobne periodične spremembe v siju zvezd, ki bi lahko kazale na navzočnost lune.

Kako na možgane vpliva LSD?

Spletno mesto za množično financiranje: Walacea.

Kdo je raziskovalec? David Nutt in Robin Carhart-Harris z Imperialnega kolidža v Londonu.

Koliko želita zbrati? Trideset tisoč britanskih funtov (zbiranje se še ni začelo).

Za kaj bosta porabila denar? Raziskovalca upata, da bosta prek magnetnoresonančnih slik in magnetoencefalografije lahko opazovala delovanje možganov ljudi, ki so vzeli LSD. Po njunem bi mamilo utegnilo biti terapevtsko koristno, menita pa tudi, da je čas, da se znebi zaznamovanosti, ki spremlja njegovo uporabo. Njuna hipoteza je, da je z njim mogoče »resetirati« normalno delovanje možganov pri ljudeh, ki imajo težave pri zdravljenju odvisnosti ali depresije. Toliko, kolikor bosta zbrala z množičnim financiranjem, jima bo podarila še dobrodelna organizacija Backley Foundation, ki jo vodi plemkinja Amanda Feilding.

Dešifriranje hijeninih klicev

Spletno mesto za množično financiranje: Petridish.

Kdo je raziskovalec? Andy Gersick s pensilvanske univerze.

Koliko je želel zbrati? Pet tisoč dolarjev (ta cilj mu je že uspelo doseči).

Za kaj bo porabil denar? Lovske klice lisaste hijene je mogoče slišati nekaj kilometrov daleč, vendar znanstveniki skoraj ničesar ne vedo o pomenu teh klicev. Človeškemu ušesu vriskajoči zvoki zvenijo vsi enako, toda te zelo družabne živali se na določene klice odzivajo drugače kot na druge - nekateri so znamenja za preplah, drugi pa, kot kaže, vsebujejo bolj zapletena sporočila. Znanstveniki zdaj želijo ugotoviti povezave med klici in odzivi s posnetki klicev. Gersick želi poleg tega še preveriti hipotezo, da hijene, kadar želijo, da se jih sliši še zlasti daleč, za svoje klice uporabljajo priljubljene akustične točke na svojem ozemlju.

Ugotavljanje koristi strupa strig

Spletno mesto za množično financiranje: Experiment.com .

Kdo je raziskovalec? Micaiah Ward, Darin Roktya in Kenneth Wray z Univerze Florida.

Koliko želijo zbrati? Šest tisoč dolarjev.

Za kaj bodo porabili denar? Nekatere vrste strig strup uporabljajo za takojšnjo onesposobitev svojega plena. Čeprav pri ljudeh njihov strup lahko povzroči hude bolečine, nedavne raziskave kažejo, da vsebuje sestavine, ki bi jih morda lahko uporabili v medicini ali za pesticide. Raziskovalci želijo izločiti in prepoznati najkoristnejše toksine.

Kickstarter za znanstvenike

Spletnih platform za množično financiranje, ki so namenjene znanosti, ni veliko. Daleč najbolj znan in uspešen je portal Experiment.com, ki so ga razvili mladi raziskovalci biologije, raketne znanosti in matematike z Univerze Washington. Idejo so izpilili v enem najelitnejših pospeševalnikov Y Combinator, takrat še pod imenom Microryza, in jo trgu predstavili leta 2012. Start-up so z 1,2 milijona dolarjev (okoli milijon evrov) podprli tudi znani vlagatelji iz Silicijeve doline, med drugim Index Ventures in Andreessen Horowitz.

Od leta 2012 do danes je bilo prek Experiment.com uspešno financiranih 272 projektov, ki so skupaj zbrali okoli 1,4 milijona dolarjev (1,2 milijona evrov). Številka je v primerjavi z največjo tovrstno platformo sicer zanemarljiva. Na Kickstarterju je bilo do danes namreč zbranih več kot 1,5 milijarde dolarjev (1,3 milijarde evrov) in s tem denarjem podprtih 78 tisoč projektov.

Medtem ko pri večini platform za množično financiranje podporniki v zameno za donacijo dobijo raznovrstne izdelke, imajo pri Experimentu drugačno filozofijo. Pravijo, da ni boljšega nagrajevanja podpornikov kot to, da znanstveni projekt uspe in pripomore k razvoju znanosti. Raziskovalci, ki iščejo sredstva, navadno poročajo o svojem napredku in s slikami, videi in zapiski obveščajo podpornike.

»Skupnost gradimo na preglednosti in zaupanju, vsi raziskovalci morajo razkriti svojo identiteto. Dobimo tudi bizarne, a pričakovane projekte, kot je iskanje big foota ali duhov. Take projekte zavrnemo,« je za revijo Forbes pred časom povedala Cindy Wu, ena od soustanoviteljic portala, ki se je kot raziskovalka na Univerzi Washington tudi sama soočila z izzivom financiranja projekta. Raziskovala je namreč nove možnosti encimskega zdravljenja bakterije antraks, a denarja za projekt ni dobila nikjer. To jo je spodbudilo, da je pri 24 letih zapustila obetavno akademsko kariero in s sodelavci postavila start-up.

Najbolje financirane panoge na Experiment.com so sicer biologija, ekologija in zdravje. Najdemo tudi projekte z naslovi, kot so: ali lahko imunske celice pomagajo pri boju zoper pljučne bolezni (zbranih osem tisoč dolarjev), ali lahko bakterijske viruse uporabimo za boj proti virusu HIV (zbranih tri tisoč dolarjev) in katere živali živijo v deževnem gozdu na Sumatri (šest tisoč dolarjev).

Medtem ko Kickstarter in Indiegogo posebne kategorije za znanost nimata, jo imajo nekatere druge platforme, ki sicer niso izrecno namenjene zgolj znanosti. Med bolj priljubljenimi je RocketHub. Med najbolj vročimi znanstvenimi projekti na strani je trenutno kampanja univerze Penn State, ki želi na Luno poslati svojega robota. Za izvedbo projekta potrebujejo dobrih 400 tisoč dolarjev, doslej so jih zbrali 40 odstotkov, na voljo pa imajo še štiri mesece.

experiment-xx.1423160713.jpg.o.600px.jpg

Foto: Iza Petek Funduk

Bl. Kc.

Edina povezava s Slovenijo: izvor imena Kras

sveta-jama-socerb-xx.1423160717.jpg.o.600px.jpg

Foto: Saša Suhadolnik

Projektov slovenskih znanstvenikov na Experiment.com nismo zasledili. Je pa naša država omenjena pri projektu ameriško-nemške ekipe, ki je poskušala raziskati, kako podtalnica na alpskih vršacih pride do potokov v dolini. V ta namen so želeli prek množičnega financiranja zbrati denar za preizkus metode za mapiranje podtalne vode. V okviru projekta so razložili tudi izvor besede »kras« in pri tem seveda poudarili Slovenijo. Projekt sicer ni dosegel cilja. Od začrtanih 8.200 dolarjev so zbrali zgolj 500 dolarjev.

Kako pa na množično financiranje znanosti gledajo največje slovenske raziskovalne ustanove? Na Kemijskem inštitutu menijo, da je množično financiranje zanimiva možnost zbiranja sredstev za raziskave manjšega obsega in tiste, ki jih izvajajo samostojni raziskovalci. »A pri nas opravljamo bazične ali aplikativne raziskave večjega obsega, za katere potrebujemo dolgoročno in stabilno financiranje. Zato vidimo tveganje, da prek množičnega financiranja ne bi mogli zbrati zadosti sredstev za posamezen raziskovalni projekt, saj se tako v povprečju zberejo sredstva v vrednosti nekaj tisoč evrov ali manj,« pojasnjujejo.

Z Instituta Jožefa Stefana pa so nam odgovorili, da jim take platforme niso znane. »Zdi se nam namreč, da je množično financiranje mišljeno za projekte, ki imajo za rezultat predviden neki izdelek. Še najbliže temu financiranju pa so fundacije, ki pa jih mi v slovenskem prostoru ne poznamo,« dodajo.

Bl. Kc.

Copyright: The Interview People



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...