So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Kdo je človek, ki je v štirih letih ustvaril 50 milijard

Čas branja: 6 min
23.01.2015  09:13
Lei Jun je ustvaril največ vreden start-up na svetu. Kaj je skrivnost njegovega uspeha?
Kdo je človek, ki je v štirih letih ustvaril 50 milijard

Kitajski Xiaomi je štiri leta staro podjetje, ki razvija in prodaja pametne telefone. Po številu prodanih naprav so največji na Kitajskem in tretji največji na svetu, takoj za Samsungom in Applom; lani so jih prodali okoli 60 milijonov in tako pridobili 5,3-odstotni tržni delež. Ustanovitelja in direktorja podjetja Leia Juna zaradi njegovih zelo podobnih nastopov primerjajo celo s Stevom Jobsom, a bolj kot tehnološki vizionar je Lei pragmatičen podjetnik, ki z inovativnimi poslovnimi modeli zadovoljuje potrebe trga. Kitajsko je že osvojil, zdaj, pravi, sledijo najprej južnoazijski in južnoameriški trgi, nato še ZDA in Evropa.

Petinštiridesetletni Lei prihaja iz, kot sam temu pravi, povsem navadne kitajske družine iz province Hubej v osrednji Kitajski. Vedno je bil dober pri matematiki, tudi zato se je odločil za študij računalništva. Veliko je prebiral o delu in življenju nekaterih pionirjev tehnološke revolucije, denimo Billu Gatesu in Stevu Jobsu. To mu je dalo potreben navdih, da je po diplomi svojo prvo resno zaposlitev poiskal pri podjetju Kingsoft, takrat še majhnem pekinškem razvijalcu programske opreme, sicer zelo očitnem posnemovalcu ameriškega Microsofta. Lei je v Pekingu kot vsak drug »priseljenec« moral vložiti še veliko več truda, da bi se dokazal, kar pa se mu je očitno izplačalo, saj je po petih letih postal glavni izvršni direktor. Podjetje, ki ga je vodil skupaj z ustanovitelji, se je zaradi neutrudnih posnemovalcev sicer le s težavo držalo nad vodo. Zato je Lei Kingsoft usmeril v razvoj videoiger in varnostne programske opreme, prek spin-off podjetja pa ustanovil tudi spletno trgovino Joyo.com. To je leta 2004 za razmeroma skromnih 70 milijonov dolarjev (okoli 60 milijonov evrov) kupil Amazon, medtem ko je Lei Kingsoft tri leta pozneje poslal na hongkonško borzo in tam zbral 99 milijonov dolarjev (približno 85 milijonov evrov).

Čeprav je podjetju šlo razmeroma dobro, to za Leia ni bilo dovolj, Kingsoftovi izdelki niso dosegali množic. Prave zvezde kitajske tehnološke scene so bili Jack Ma, ustanovitelj spletne trgovalne platforme Alibaba, Pony Ma z medijskim in telekomunikacijskim konglomeratom Tencent in Robin Li, prvi človek lokalnega iskalnika Baidu. Zato je Lei dva meseca po prvi javni ponudbi delnic odstopil kot glavni izvršni direktor, a se je leta 2011 spet vrnil kot predsednik družbe. Zdaj ima Lei neposredno ali prek Xiaomija v lasti okoli 30 odstotkov Kingsofta.

Od rdeče zvezde do majhnega riža

Lei je leta 2007 ustanovil tudi svoj sklad tveganega kapitala in na veliko vlagal v mobilno telefonijo, družabna omrežja in e-trgovino. V tem času je spletel tesne vezi z enim izmed Googlovih direktorjev na Kitajskem Lin Binom. Pogovori o morebitnih naložbenih možnostih so kmalu prerasli v razmišljanja o skupni ustanovitvi start-upa.

Za kakšen start-up bo šlo, je nakazovala takratna Leijeva obsedenost s pametnimi telefoni. Pravi, da je v nahrbtniku nosil dva ducata telefonov, ki jih je skupaj z Amazonovim bralnikom kindle razstavil na najmanjše dele in ob tem ugotavljal, kako naprave delujejo. Zanimala ga je tudi programska oprema, iskal je rešitve, kako bi jo prilagodil za številne kitajske uporabnike telefonov.

jun-lei-afp.1421920397.jpg.c.600px.jpg
Lei Jun, ustanovitelj Xiaomija, podobno kot prvi človek Alibabe Jack Ma na Kitajskem uživa status nacionalnega tehnološkega junaka. Junovo premoženje je ocenjeno na 9,9 milijarde dolarjev.

Z Linom sta razpredala, risala in računala vse noči, čeprav sta oba imela družino in majhne otroke. Lin je leta 2010 zapustil kitajski Google in se popolnoma posvetil razvoju start-upa, ki bi poleg mobilne programske opreme razvijal tudi pametne telefone. Skupaj s še nekaterimi ustanovitelji sta leta 2010 prvo majhno pisarno odprla v severnem Pekingu. Lei je postal direktor in produktni vodja, Lin pa prvi operativec. Pri iskanju imena podjetja so imeli najprej v mislih Redstar (rdeča zvezda), s katerim so želeli zaigrati na strune kitajskega patriotizma, a ime je bilo že zasedeno. Nekdo je nato predlagal »mi«, kar v kitajščini pomeni riž, ustreza pa lahko tudi za »mobile internet« ali »mission impossible« (misija nemogoče). Besedi »mi« so dodali še besedo majhen (xiao) in tako je nastal Xiaomi.

Na sledi Appla in Samsunga

Po dobrih štirih letih od ustanovitve je Xiaomi v tretjem lanskem četrtletju s 5,3-odstotnim tržnim deležem postal tretji največji izdelovalec pametnih telefonov na svetu. Večja sta le ameriški Apple in južnokorejski Samsung. Na Kitajskem pa je že številka ena. Lani je Xiaomi prodal okoli 60 milijonov telefonov in tako kar podvojil število prodanih naprav glede na leto 2013. Zgovoren podatek o neverjetni rasti je tudi ta, da je Xiaomi zgolj v prvi polovici prejšnjega leta, ko je ustvaril 5,5 milijarde dolarjev (4,7 milijarde evrov) prihodkov, dosegel več kot v vsem letu 2013. »Če bi pred štirimi leti trdil, da bi mi uspelo nekaj podobnega, ne bi imel nobene kredibilnosti,« je Lei povedal v intervjuju za azijsko izdajo časopisa Forbes, ki je ustanovitelja Xiaomia in s slabimi desetimi milijardami dolarjev premoženja osmega najbogatejšega Kitajca lani razglasila za azijskega poslovneža leta.

Recept za uspeh

Lei s svojim poslovnim modelom stavi na nizko ceno, kakovost telefonov ter hiter odziv na želje in potrebe kupcev. Svoje telefone prodaja polovico ceneje, kot stane iphone. Cenovno prednost ustvarja večinoma s prodajno strategijo, ki poteka izključno prek spleta, in ne prek distributerjev in trgovcev, s čimer poskuša prodajno ceno čim bolj približati proizvodni. Tudi za oglaševanje izdelkov podjetje nameni zgolj odstotek svojih prihodkov; za primerjavo: Samsung 5,4 odstotka prihodkov. Namesto klasičnih oglaševalskih prijemov se pri Xiaomiju zanašajo na družabna omrežja in brezplačno publiciteto, ki Leia predstavlja kot nacionalnega tehnološkega junaka. Privarčevani denar Xiaomi namenja za nakup visokokakovostnih delov. Telefon mi 3, ki je paradni konj podjetja, na Kitajskem stane okoli 270 dolarjev (230 evrov), a se je treba presneto potruditi, da ga sploh dobiš. Xiaomi naprave namreč prodaja v serijah, navadno po okoli sto tisoč telefonov. Prvo serijo telefonov mi 3 so denimo prodali v zgolj 86 sekundah.

Prodaja-pametnih-telefonov.1421920398.png.o.240px.png

Čeprav so Xiaomijevi telefoni na prvi pogled podobni bolj znanim napravam Appla ali Samsunga, niso njihove kopije. Mi 3 z LG-zaslonom poganja visokozmogljiv Qualcommov procesor, ki uporabnikom ponuja podobne zmogljivosti kot drugi vrhunski pametni mobilniki. Telefon deluje na operacijskem sistemu MIUI, Xiaomijevi različici Androida. Programske osvežitve in nadgradnje prihajajo vsak teden in ponavadi temeljijo na potrebah in željah uporabnikov. Vrsta zaposlenih - skupaj jih je več kot pet tisoč -, celo tistih na najvišjih položajih, je tako odgovorna zgolj za spremljanje spletnih forumov.

Po telefonih televizija, po Kitajski tujina

A Lei ima v rokavu še nekaj adutov in niso vsi pametni telefoni. Pred meseci je Xiaomi na trg poslal 49-palčno televizijo. Na veliki spletni razprodaji 11. novembra so jih na Alibabi prodali 37 tisoč. Gre za pametno televizijo z vrsto funkcionalnosti, kot je denimo organizacija videokonferenc, opravlja pa se z aplikacijo na telefonu. Tako želi Lei prevzeti vodilno mesto pri razvoju med seboj povezanih domačih naprav in pripomočkov. Xiaomi prodaja tudi tablice, usmerjevalnike, etuije, prenosne polnilnike in bele plišaste zajčke, opremljene s kitajsko vojaško čepico in prišito rdečo zvezdo.

Po velikem uspehu na Kitajskem se Xiaomi širi na trge jugovzhodne Azije, ki bo po podatkih analitske hiše IDC v prihodnjih letih pokupila več kot polovico pametnih telefonov. Novembra je Xiaomi v Indoneziji v 40 sekundah prodal deset tisoč naprav. Na vrsto pridejo še Hongkong, Indija, Malezija, Singapur in Tajvan ter drugi bližnji trgi, pa tudi Turčija, Rusija in Brazilija.

Kritike o vohunjenju in kopiranju

Vstop na tuje trge spremljajo nekatere kritike, da Xiaomi osebnih podatkov svojih uporabnikov ne varuje dovolj dobro. Indija je pred nedavnim denimo opozorila svoje vojake, naj ne uporabljajo njihovih telefonov, saj se bojijo, da bi jih Kitajska lahko uporabila za vohunjenje. Xiaomi je v odgovor zagotovil, da podatkov nikoli ne shranjujejo brez privolitve uporabnikov, obljubili pa so tudi, da bodo podatke nekitajskih uporabnikov odslej shranjevali v podatkovnih centrih, ki jih vodi Amazon.

Nič novega pa niso očitki, da Xiaomi brez slabe vesti kopira dizajn preostalih proizvajalcev pametnih telefonov, največkrat Appla. Kitajci take navedbe seveda zanikajo, pri Applu pa pravijo, da so podobnosti naprav že tako očitne, da je vse skupaj postalo smešno. »Gre za krajo in kaže na njihovo lenobo,« je po pisanju portala TechCrunch dejal Applov glavni oblikovalec Jony Ive. Lei sicer ne zanika, da je imel dolgoletni prvi človek Appla in tehnološki vizionar Steve Jobs nanj velik vpliv. To se med drugim kaže v podobnosti predstavitev novih naprav, Lei pa se podobno kot Jobs tudi sam najbolje počuti v črnih majicah in kavbojkah.

Najbolj vreden start-up na svetu

Xiaomi medtem z veliko rastjo in potencialom, ki ga izkazuje, pridobiva stomilijonske vložke. Zadnjega je prejel konec prejšnjega leta, ko je več vlagateljev v kitajsko podjetje investiralo 1,1 milijarde dolarjev in tako postavilo vrednost Xiaomija na več kot 46 milijard dolarjev. Poznavalci menijo, da je Xiaomi s tem postal najvrednejši tehnološki start-up na svetu, in so ga postavili celo pred Uber, ki je ocenjen na 41 milijard dolarjev.

Lei ob vsem tem priznava, da se je motil: »Pred štirimi leti sem mislil, da bi bil Xiaomi lahko vreden deset milijard dolarjev. Takega uspeha nisem pričakoval. Ves čas sem namreč delal s podjetji, ki so bila vredna okoli milijardo. Nikoli nisem od znotraj videl stomilijardnih podjetij.« S tem je nakazal, kam meri v prihodnosti. V petih do desetih letih želi Xiaomi pripeljati na prvo mesto med podjetji, ki razvijajo pametne telefone. O prodaji podjetja ne razmišlja. »Zdaj se moramo osredotočiti. To je najpomembneje. Če danes odidemo na borzo, bodo vsi postali bogati, prodali svoj deleže, si kupili hišo, avto in se odselili. Kako lahko tako vodiš podjetje?« se sprašuje kitajski bogataš.

xiaomi-Mi4-xx.1421920396.jpg.o.600px.jpg
Tudi vas Xiaomijevi telefoni spominjajo na bolj znane naprave Samsunga in Appla? Očitki, da Xiaomi brez slabe vesti posnema dizajn preostalih proizvajalcev pametnih telefonov, so pogosti.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...