So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

To so start-upi, o katerih se bo govorilo v letu 2015

Čas branja: 7 min
29.12.2014  00:18
Predstavljamo osem mladih podjetij, ki imajo kljub svoji začetni majhnosti največ možnosti, da postanejo uspešne globalne zgodbe
To so  start-upi, o katerih se bo govorilo v letu 2015

Leto, ki se končuje, je bilo za slovensko skupnost start-upov uspešno, a kot poudarjajo naši sogovorniki, je izzivov še veliko. Poleg mladih podjetij, ki imajo po mnenju ljubljanskega Tehnološkega parka, start-up šole Hekovnik in organizatorjev največje investicijske konference pri nas Coinvest največ možnosti za globalno zgodbo (o načrtih podjetij si lahko več preberete v okvirjih), je leto 2014 zaznamoval pojav novih iniciativ, pospeševalnikov, zasebnih in javnih skladov semenskega kapitala ter mednarodnih prebojev podjetij.

»Že četrto leto se je število vsega dogajanja podvojilo. Gre za šolski primer rasti,« pojasni Boštjan Špetič, podjetniški mentor in soustanovitelj Zemante, ki razvija orodja za blogarje. Po mnenju Petra Ribariča, generalnega direktorja investicijskega sklada Silicijevi vrtički, sta se v iztekajočem se letu zgodila dva velika pozitivna premika. »Prvi je povezovanje ljubljanskega in mariborskega podpornega okolja. S sodelovanjem dosegajo potrebno kritično maso,« pravi Ribarič. Tudi Špetič razlaga, da se pojavlja vse več novih obrazov, scena pa je že dovolj velika za razvoj nišnih skupnosti, kot je povezovanje tehnoloških start-upov na področju zdravja.

In drugič, od letos start-upom po semenski kapital (do 300 tisoč evrov) ne bo več treba v tujino. Slovenski podjetniški sklad je pred dvema mesecema objavil imena 20 mladih podjetij, ki bodo iz razpisa SK50 prejela konvertibilna posojila v vrednosti 50 tisoč evrov. Razpis naj bi ponovili v začetku prihodnjega leta. Izbrana so tudi podjetja, ki bodo dobila 200 tisoč evrov, in tudi ta razpis bo sklad predvidoma ponovil v začetku 2015. Po letih premora so se prebudili tudi zasebni vlagatelji. Prav Silicijevi vrtički, ki ga sestavljajo uspešni domači in tuji podjetniki, so po ustanovitvi letošnjega maja pred nedavnim vložili v prvih šest start-upov, ki so prejeli vložek od 20 do 40 tisoč evrov. Po besedah Ribariča se bo njihov naložbeni cikel končal z majem 2015, do takrat pa nameravajo vložiti še v tri ekipe, vse skupaj 300 tisoč evrov. Tako Špetič kot Ribarič menita, da nepovratne subvencije niso prava rešitev. »Z novimi zasebnimi vlaganji start-upi finančno niso več odvisni od državnih in evropskih razpisov,« dodaja Špetič.

Ali lahko zaradi števila dogodkov trpi kakovost?

Ob poplavi novih dogodkov in podjetniških krožkov se upravičeno postavlja vprašanje, ali lahko zaradi tega trpi kakovost podpornega okolja. Blaž Zupan z ljubljanske ekonomske fakultete meni, da lahko to pripelje do zmede in podvajanja. »Upam, da bodo mladi podjetniki postali kritični uporabniki institucij in usmerjeni v tržni uspeh, ne pa v pridobivanje državnega denarja in nagrad,« pravi. Nekateri podporni programi so po njegovem mnenju odlični, saj jih vodijo usposobljeni ljudje. »A vse več je samooklicanih strokovnjakov za start-upe, tudi ljudi, ki v življenju niso videli podjetja od znotraj, kaj šele start-upa,« opozarja.

Še bolj kritičen je Andrej Mertelj, podjetniški mentor in izvršni direktor Datalaba. Kot je pred časom zapisal v kolumni, start-upi ob propadu - kar se zgodi v večini primerov - za gospodarstvo niso poceni. Svetuje, naj se podporno okolje namesto spodbujanju nastanka podjetij s simboličnimi vložki 10 do 50 tisoč evrov zagonskega kapitala posveti pomoči podjetjem na poznejših stopnjah razvoja in vstopu na svetovne trge.

So start-upi torej zdravilo za slovensko gospodarstvo? Takšna mlada podjetja še vedno pomenijo majhen del gospodarstva in ustvarijo sorazmerno malo delovnih mest, a po mnenju sogovornikov pomembno vplivajo na razvoj pozitivnega in podjetniško usmerjenega ozračja v državi.

Mesi

susteric-jakob-be.1419797242.jpg.o.600px.jpg

V mladem podjetju Mesi, ki se ukvarja z razvojem in prodajo medicinskih pripomočkov, bodo leto končali z okoli 350 tisoč evrov prihodkov, kar je malenkost več kot 2013. Iztekajoče se leto so izkoristili predvsem za iskanje bolj učinkovitega poslovnega modela. »Spremenili smo pristop do distributerjev, prvih naprav - gre za samodejne merilnike gleženjskega indeksa - ne dajemo več brezplačno. Sodelovanje začnemo s prodajo osmih naprav, ki jih distributerji izkoristijo za raziskavo trga. Ker naprave kupijo, imajo večji interes za sodelovanje,« pojasnjuje Jakob Šušterič, direktor podjetja. V prihodnjem letu nameravajo pokriti še preostale večje evropske trge - Španijo, Nemčijo, Francijo in nordijske države, pogledujejo pa tudi proti Avstraliji in jugovzhodni Aziji. Prihodke nameravajo podvojiti, razlaga Šušterič. V podjetju je 15 zaposlenih. Ker pa bodo predvidoma aprila trgu predstavili nov izdelek na področju profesionalne diagnostike, sistem tabličnega računalnika, elektronske kartoteke in merilnika za zdravnike, načrtujejo nove zaposlitve, predvsem v prodaji. Mesi se je skupaj s še nekaterimi slovenskimi partnerji uvrstil med deset finalistov na uglednem mednarodnem tekmovanju Qualcomm Tricorder XPRIZE. Tam so se predstavili z napravo za domačo uporabo, ki meri življenjske znake in je sposobna ugotoviti 15 bolezni modernega človeka, kot so diabetes, možganska kapa, in vnetje ušesa. Končno uvrstitev bodo izvedeli v prvi polovici leta 2016.

350 tisoč evrov prihodkov za letos načrtuje Mesi.

Modri planet

modri-planet-2-.1419797246.jpg.o.600px.jpg

Podobno kot pri Mesiju se je tudi ekipa mladega podjetja Modri planet, ki je razvila sistem, s katerim iz zraka zajamejo prostorske podatke in jih obdelajo z izpopolnjeno programsko opremo, večji del leta ukvarjala s prilagoditvami poslovnega načrta. »Prodaja najprej ni stekla, potem pa smo v ponudbo dodali brezpilotni letalnik, ki smo ga sestavili sami. To se je izkazalo za boljši pristop,« pojasnjuje član ekipe Tomaž Izak. Letos so prodali deset paketov, v prihodnjem letu pa načrtujejo prodajo stotih licenc programske opreme, od tega 60 paketov z brezpilotnim letalnikom. Cena celotnega paketa je 8.350 evrov (brez DDV). Izak pričakuje, da bo podjetje čez tri leta lahko pridelalo okoli 1,5 milijona evrov prihodkov. Prihodnje leto se bodo poleg Slovenije lotili prodaje še na hrvaškem, srbskem in bosanskem trgu, resno pa že pogledujejo proti Avstriji in Nemčiji. Preboj bodo deloma financirali tudi z 200 tisoč evri vložka, ki so ga pred nedavnim prejeli od Slovenskega podjetniškega sklada. Modri planet je tudi zmagovalec zadnje vlagateljske konference Coinvest. Uspeh jim je po besedah Izaka prinesel medijsko prepoznavnost, s tem pa tudi večjo prodajo.

100 licenc želi Modri Planet prodati v 2015.

Cooling Inno

rok-loncaric.1419797248.jpg.o.600px.jpg

Ekipa Cooling Inno je razvila pasivno klimatsko napravo Air Tower, ki podnevi shranjuje presežno toploto in jo ponoči sprosti. Po besedah direktorja podjetja Roka Lončariča je »prva tovrstna klima na svetu za 90 odstotkov bolj varčna od klasičnih klimatskih naprav«. Doslej so prodali 30 naprav. Lončarič načrtuje, da bodo do poletja prodali 500 naprav. Ta hip so poleg Slovenije navzoči še v Italiji, dogovarjajo pa se s španskimi partnerskimi podjetji. Tričlanska ekipa ocenjuje, da je trg za notranjo pasivno klimatsko napravo (po prodajni ceni 350 evrov plus DDV) velikanski. Načrtujejo vstop predvsem na sredozemske trge - v Italijo, Španijo, Hrvaško, Izrael in Grčijo. Pred nedavnem so na Slovenskem forumu inovacij prejeli nagrado za najboljšo inovacijo start-up podjetja ter bili izbrani med 10 najboljših inovacij na svetovnem kongresu pametnih rešitev (Smart City Expo) v Barceloni, kjer so tudi razstavljali. Ekipo sestavljajo trije člani, morebitna kadrovska širitev pa je odvisna od uspešnosti širitve. V zadnjih mesecih so veliko časa porabili za iskanje ustreznega partnerja. So v pogovorih, Cooling Inno pa išče še eno semensko naložbo do 200 tisoč evrov.

500 naprav želi do poletja prodati Cooling Inno.

ZkotZ

anze-miklavec.1419937278.jpg.n.960px.jpg

Čeprav podjetje ZkotZ že nekaj let pod blagovno znamko Equa uspešno prodaja ekološke stekleničke za vodo (lani so imeli za slabega pol milijona evrov prihodkov), so pozornost mednarodne javnosti vzbudili letošnjega decembra. Na priljubljeni platformi za množično financiranje Kickstarter so namreč predstavili kavno skodelico v obliki kozjega roga goat mug in z njo osvojili najmanj osem tisoč podpornikov, ki so doslej za izdelek v obliki prednaročil namenili več kot 347 tisoč dolarjev. Kampanja se sicer konča 4. januarja, kar pomeni, da bo številka ob koncu še višja, a je goat mug že zdaj drugi najbolj financiran slovenski projekt na Kickstarterju. Dosežek Nika Klanška, ki je za svoje pametno kolo flykly zbral 700 tisoč dolarjev, verjetno ni dosegljiv, je pa ekipa Eque že zdaj prehitela projekt pametnih obeskov chipolo, ki je zbral 293 tisoč dolarjev. Goat mug je bil nekaj časa celo najbolj prodajan izdelek na Kickstarterju. Direktor podjetja ZkotZ Anže Miklavec upa, da bodo na koncu zbrali prednaročila od okoli deset tisoč ljudi. Sogovornik še pravi, da so medtem že prejeli številne ponudbe možnih vlagateljev in distributerjev, a se bodo z njimi resneje ukvarjali po koncu kampanje.

najmanj 347 tisoč dolarjev so za goat mug zbrali na Kickstarterju.

NERVteh

Matej-Vengust-CEO-2-.1419797247.jpg.o.600px.jpg

Podjetje NERVteh razvija simulator vožnje, za katerega ekipa pod vodstvom direktorja Mateja Vengusta verjame, da lahko izboljša varnost v prometu. Gre za res mlado podjetje, ustanovljeno decembra 2013, a se doslej že lahko pohvali z zmago v pospeševalniku ITIME, uvrstili so se med deset najboljših podjetij na Start:up Slovenija, zmagali so na tekmovanju PROFIS SEE Innovation, ki je v začetku decembra potekalo v Budimpešti. Simulator vožnje je še na stopnji raziskav in razvoja, a kmalu pričakujejo naročila in pogodbe. V začetku bodo redno zaposlili odgovornega za trženje, načrtujejo pa tudi zaposlitev programerjev in tehničnih razvijalcev. Kot pojasnjuje Vengust, se za vložek dogovarjajo z nekaterimi morebitnimi vlagatelji, iščejo pa okoli milijon evrov, ki bi jih namenili za razvoj, zaposlovanje in čimprejšnjo širitev na svetovni trg. V letu, ki prihaja, načrtujejo selitev v tujino, povezovanje z raznovrstnimi pospeševalniki ter mednarodnimi institucijami, kot so Synergy, univerza Stanford, in drugimi podjetji, kot so Samsung, Volkswagen in Oculus Rift.

1 milijon evrov vložka išče NERVteh.

Animacel

ceh-katarina3-ih.1419797243.jpg.o.600px.jpg

Podjetje Animacel, spin-out ljubljanske fakultete za veterino, z matičnimi celicami zdravi bolezni psov. Na svetu je takih podjetij le pet. Soustanoviteljica start-upa Katarina Čeh pravi, da so v letu 2014 naredili »velike korake predvsem na področju povečanja ekipe in širitve na tuje trge«. Letos so neposredno že vstopili na avstrijski trg, v 2015 pa načrtujejo širitev v Nemčijo in Švico. Ker je kupna moč lastnikov živali na omenjenih trgih večja kot v Sloveniji, v Animacelu pričakujejo, da se bo v skladu s tem povečalo tudi število strank in prihodkov. V podjetju nameravajo dodatno zaposliti štiri visokoizobražene mlade ljudi. »V prihodnjem letu bomo dali še večji poudarek trženju, a hkrati delali pri razvoju novih uporab in izkoriščanju potenciala matičnih celic v veterinarski medicini. Pogovarjamo se tudi, kako uporabiti naše rezultate za začetek kliničnih raziskav podobne oblike zdravljenja pri ljudeh,« načrte razkriva Čehova.

4 visokoizobražene mlade ljudi bodo zaposlili v Animacelu.

Chipolo

zasavski-forum-011-jm.1419797249.jpg.o.600px.jpg

Ekipa Chipolo je ena večjih slovenskih uspešnic na Kickstarterju; na platformi za množično financiranje za pameten obesek za iskanje izgubljenih stvari je lani zbrala slabih 300 tisoč dolarjev. V 2014 jim je med drugim uspel preboj na ameriški, francoski, belgijski, italijanski in nemški trg. Zastopnike imajo tudi v Združenih arabskih emiratih. Letos jim je uspelo postaviti avtomatizirano proizvodnjo v Sloveniji. »V letu 2015 bomo navzoči še na dveh zelo pomembnih trgih, in sicer v Avstraliji in Veliki Britaniji, kjer je povpraševanje po našem izdelku zelo veliko. Pričakujemo novih 150 tisoč uporabnikov ter 70-odstotno povečanje prodaje v primerjavi z letom 2014,« pojasnjuje vodja ekipe Tadej Jevševar. Letos so po njegovih besedah pridobili več kot 70 tisoč uporabnikov. Kot dodaja, se maja odpravljajo v ZDA, kjer bodo iskali naložbo, ki bi jo namenili za širitev razvoja čez lužo. Pred nedavnim so sicer predstavili novo različico izdelka chipolo, ki je tanjši in glasnejši. »Leta 2015 bomo predstavili nov izdelek, kakšen bo videti ter kakšne bodo njegove funkcionalnosti, pa naj za zdaj ostane skrivnost,« dodaja Jevševar.

150 tisoč novih uporabnikov pričakuje Chipolo v 2015.

Enolyse

blazinsek-martin-xx.1419797250.jpg.o.240px.jpg

Start-up Enolyse, ki razvija sistem za nadzor fermentacije v vinskih cisternah, je leto končal s prvimi petimi beta uporabniki njihove rešitve, 100 tisoč evrov vložka bolgarskega sklada LAUNCHub, rektorjevo nagrado za najboljšo inovacijo Univerze v Ljubljani, Gospodarska zbornica Slovenije pa jih je v okviru programa EuroCloud razglasila za najboljše slovensko start-up podjetje. »Ustvarili smo dve novi delovni mesti, pri razvoju senzorja in podjetja pa je poleti delalo tudi do 12 ljudi,« razlaga soustanovitelj in direktor podjetja Martin Blazinšek. Razvili so tudi lastno spletno aplikacijo in izdelali testno serijo senzorjev ter jih namestili pri prvih uporabnikih. V letu 2015 načrtujejo testni vstop na trg, kar pomeni pridobitev najmanj 50 rednih uporabnikov. »Osredotočili se bomo predvsem na vinarje iz Slovenije in Avstrije,« dodaja Blazinšek. Sredi leta se bodo začeli pogajati za nov semenski vložek. Potrebovali bi od 300 do 500 tisoč evrov. Denar bi po besedah Blazinška vložili v razširitev ekipe, ki bi se ukvarjala predvsem z razvojem strojne in programske opreme ter s pridobivanjem strank in s podporo uporabnikom.

300-500 tisoč evrov vložka išče Enolyse.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...