So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Intervju: Ali bomo skupaj močni in prebojni ali pa nas sploh ne bo več

Čas branja: 5 min
16.12.2014  14:45
Blaž Kos z Iniciative Start:up Slovenija o podpornem okolju za start-upe
Intervju: Ali bomo skupaj močni in prebojni ali pa nas sploh ne bo več

Blaž Kos je eden večjih poznavalcev slovenske start-up skupnost. V okviru Iniciative Start:up Slovenije pomaga mladim podjetjem na poti do globalnega uspeha. Pravi, da se podporno okolje za mlada podjetja razvija, postaja zrelo in konkurenčno. A izzivov je kljub temu še veliko, med drugim je k sodelovanju treba privabiti tudi večja podjetja in okrepiti povezave z globalnimi trgi.

kos-blaz5-ih.1418737247.jpg.n.960px.jpg
"Nujno je, da se posameznik ne poda brezglavo v podjetništvo in denimo tvega vse svoje premoženje."

Kako iniciativa pomaga mladim podjetjem?

Združujemo najpomembnejše deležnike slovenskega podjetniškega ekosistema, tako javne, kot tudi zasebne. Glavna naloga iniciative je koordinacija sistematičnih in celostnih nacionalnih programov za start-up podjetja. Sistematična in celostna podpora zajema financiranje, mentorstvo in prenos najsodobnejšega podjetniškega znanja (vitke in agilne metode ipd.), promocijo start-up podjetij doma in v tujini, infrastrukturo ter globalne povezave.

V sklopu iniciative so organizirani trije glavni programi za tri različne faze rasti podjetja. Skozi vse programe je poleg izobraževanja, osebnega mentorja in skupaj do 320 tisoč evrov kapitala, zagotovljena tudi pomoč pri mednarodnih povezavah, administrativna podpora, aktivna promocija start-up podjetja doma in po svetu ter vse ostalo, da se podjetniki lahko osredotočijo na razvoj posla in gradnjo podjetja.

Kako je rezultati?

Statistika je še boljša kot pretekla leta. Statistiko še pripravljamo, lahko pa povem, da smo v tem letu organizirali prek 400 dogodkov, ki se jih je udeležilo več kot 13 tisoč ljudi, aktivno pa smo sodelovali z več kot 500 podjetniškimi ekipami ter 250 start-up podjetji.

S kakšnimi cilji pa vstopate v 2015?

V naslednjem letu bomo nadaljevali s krepitvijo in konkurenčnostjo start-up ekosistema, predvsem z vidika kakovosti in celovitosti prej omenjenih glavnih programov, prav tako pa z aktivnem povezovanju z velikimi podjetji in drugimi mednarodnimi podjetniškimi vozlišči. Čaka nas še veliko dela, saj sledimo veliki viziji, da Slovenija postane konkurenčna država tistim najbolj razvitim, če ne drugje, vsaj v okviru start-up podjetij. Gre za eno redkih priložnosti za mlado generacijo, na kateri pa seveda stoji prihodnost naše države. Start-up podjetja so zagotovo eden izmed pomembnih stebrov gospodarske prihodnosti Slovenije; niso edini, so pa izjemno pomemben steber.

Koliko start-upov je letno ustanovljenih v Sloveniji?

Dejansko ustanovljenih visoko in srednje tehnoloških start-up podjetij je nekje med 120 in 150 letno. Ekip, ki žal niti ne pridejo do ustanovitve je še dva- do trikrat več. Od 120 do 150 ustanovljenih podjetij dobimo v roku treh do sedmih let enega do dva globalna igralca, kot so Cosylab, Xlab, Zemanta, Celtra, Outfit7, Bitstamp ter nekaj pomembnih regionalnih nišnih podjetij ali ključnih igralcev na nacionalnih trgih, kot so npr. Red Orbit, Optilab in drugi. Ostali nikoli ne doživijo hitre rasti in ostanejo »lifestyle« podjetja ali pa životarijo oziroma propadejo. Ni pa statistika nič kaj drugačna, kot drugod po svetu. Žal je res, da majhen delež start-up podjetij uspe, še manj pa jih doživi resničen uspeh na globalnem trgu.

Kljub temu, da jih veliko propade, zakaj je vseeno pomembno, da mladi poskušajo, se udeležujejo raznoraznih dogodkov in prevzemajo tveganje?

Podjetništvo je učenje in razvijanje kompetenc s svetlobno hitrostjo. Spoznaš izbran trg, aktiviraš svoj kreativni in inovativni potencial, razvijaš mehke kompetence, kot so vodenje, prodaja, timsko delo, mreženje, soočaš se z ovirami, razvijaš psihološki kapital, nabereš si izjemno veliko kontaktov in še bi lahko naštevali. Vse te kompetence so pomembne tudi na trgu dela.

Nujno je sicer, da se posameznik ne poda brezglavo v podjetništvo in denimo tvega vse svoje premoženje. Ena izmed nalog podpornega okolja za podjetništvo je, da malo ohladi zaljubljenost v poslovno idejo in posledično naivno obravnavo trga ter opremi podjetnike z dejanskim znanjem in vsem ostalim potrebnim, da lahko začne z resnim in sistematičnim delom na razvoju poslovne ideje v smiseln poslovni model.

2013-11-blaž-kos-1024x603.jpg.c.960px.jpg
"Nujno je, da nadaljujemo z delom na kakovostnih in sistematičnih programih, okrepimo povezave z globalnimi trgi, pritegnemo k sodelovanju v ekosistem še velika podjetja, predvsem pa se vsi deležniki ekosistema še bolj povezujemo in sodelujemo."

Imajo mlada podjetja in posamezniki v Sloveniji dovolj možnosti za razvoj ideje, financiranje in priprave za napad na tuje trge?

Da in ne. Slovensko podporno okolje se vedno bolj razvija, postaja zrelo in konkurenčno. Nujno je, da nadaljujemo na tej poti povezovanja in krepitve prepoznavnosti in kakovosti ključnih programov, saj se druga okolja po svetu razvijajo z enako bliskovito hitrostjo in vabijo naša podjetja. Torej, če danes začneš z inovativno idejo imaš na voljo dovolj kapitala, znanja in podpornih programov na domačih tleh, da lahko začneš tekmovati na globalnem trgu. Tega ne smemo izgubiti, temveč še nadgraditi, če želimo postati mednarodno konkurenčno podjetniško okolje za start-up podjetja.

Tisti »ne« pride v drugi fazi. Ko si enkrat na globalnem trgu hitro ugotoviš, da imajo vseeno prednost tista podjetja, ki se nahajajo v središčih, kot so Silicijeva dolina. Zberejo bistveno več kapitala, tudi do desetkrat več, poslovno okolje jih bistveno bolj podpira, imajo boljši stik s trgom in vse skupaj se dogaja mnogo hitreje.

Nujno je, da se ne podcenjuje zahtevnost gradnje start-up podjetja. Torej po uvodnem motiviranju ljudi so potrebni celoviti programi, ki podjetnikom pomagajo skozi dejansko trnovo pot gradnje podjetja.


Se vam zdi, da je v zadnjih mesecih prisotna inflacija raznih start-up vikendov, konferenc in podobnih dogodkov? Se lahko na ta način zmanjša kvaliteta teh dogodkov in posledično nastane več škode kot koristi?

Res lahko opazimo vedno več dogajanja na start-up sceni. To je zelo pozitivno, pod enim pogojem. Za vsemi dogodki in srečanji, ki spodbujajo podjetništvo morajo biti tudi sistematični in celostni programi podpore start-up podjetjem, tako v obliki financiranja, kot tudi mentoriranja in odpiranja vrat do globalnih trgov. Namreč eno je postati navdušenec nad podjetništvom, povsem drug nivo izziva pa je dejansko zgraditi start-up podjetje. Za slednje potrebuješ izvršno ekipo z interdisciplinarnimi znanji, poznavanje trga za katerega razvijaš produkt, visoko stopnjo inoviranja, pravilen pristop do gradnje podjetja, socialno mrežo na globalni ravni, mehke veščine, veliko finančnega kapitala in še marsikaj.

Nujno je, da se ne podcenjuje zahtevnost gradnje start-up podjetja. Torej po uvodnem motiviranju ljudi so potrebni celoviti programi, ki podjetnikom pomagajo skozi dejansko trnovo pot gradnje podjetja, zato smo se v iniciativi osredotočili predvsem na slednje. Drugače lahko postanemo dežela razbitih sanj, kar bi bilo kritično za mlade, saj imajo že tako malo možnosti na domačih tleh.

Zgolj promocija in kopica ad hoc dogodkov, brez sistematičnih in celostnih programov ter dejanskega finančnega kapitala, v sodelovanju javnega in zasebnega sektorja, pa bi povzročila verjetno zgolj to, da bi ljudje po prvih poskusih na domačem trgu z grenkim priokusom odšli v tujino.

Vendar smo na dobri poti, na kateri moramo nujno nadaljevati. Gradijo se nacionalni programi podjetniških pospeševalnikov (Start:up Geek House in Go:Global Slovenija), v sodelovanju javnega (Slovenski podjetniški sklad, Tehnološki park Ljubljana, Tovarna podjemov, Primorski tehnološki park, Pomurski tehnološki park, Tehnološki park Kranj, Pomurski tehnološki park, RCR Zasavje, Inkubator Savinjske regije,...) in zasebnega sektorja (Hekovnik, CEED Slovenia, 30Lean ipd). Programi so celostni, ponujajo mentorski program, dejanski začetni kapital, infrastrukturo, promocijo in globalne povezave. Več kot bo dogajanja na terenu in usmerjanja ljudi v te programe, več bomo imeli na koncu uspešnih podjetnikov.

Kaj manjka, da bi bil slovenski start-up ekosistem še bolj privlačen?

Nujno je, da nadaljujemo z delom na kakovostnih in sistematičnih programih, okrepimo povezave z globalnimi trgi, pritegnemo k sodelovanju v ekosistem še velika podjetja, predvsem pa se vsi deležniki ekosistema še bolj povezujemo in sodelujemo. Jasno se je pokazalo, da je to edina pot. Ali bomo skupaj močni in prebojni ter mednarodni konkurenčni, ali pa nas ne sploh bo, ker bodo šla vsa start-up podjetja v tujino, kjer jim sodelovanje, povezovanje in vizionarska ponudba niso tuji. No, ampak smo z razvojem ekosistema že tako daleč, da takšnega scenarija ne bi dopustili. Smo torej na pravi poti.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...