So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Barbara Bregar-Mrzlikar: V Sloveniji se preveč zapletamo v preteklost

Čas branja: 6 min
11.12.2014  11:34
Kje so korenine mladega podjetniškega vala, smo spraševali Barbaro Bregar-Mrzlikar, direktorico podjetniškega kluba CEED Slovenija
Barbara Bregar-Mrzlikar: V Sloveniji se preveč zapletamo v preteklost

Še pred nekaj leti so diplomanti komaj čakali, da dobijo službo v javni upravi, danes pa se mladi navdušujejo nad podjetništvom, oblegajo start-up dogodke in komaj čakajo, da zaženejo lastno podjetje.

Kaj se je v zadnjih letih spremenilo glede podjetništva v Sloveniji?

Pojavila se je vrsta pozitivnih podjetniških zgodb o mladih ljudeh, ki so uspeli. Rastejo pa tudi združenja in skupnosti, ki predstavljajo takšne zgodbe: inkubatorji, start-up iniciative, veliko se dogaja tudi v šolah in drugje. Pomembno je, da podjetništvo omogoča svobodo, uresničevanje podjetniške strasti. Podjetništvo je postalo način življenja.

Že, ampak za zasebnike, za obrtnike je bil to način življenja že od nekdaj. Zakaj je zdaj nekakšen bum podjetništva med mladimi?

Da, že prej je obstajal tak način življenja. Človek je od nekdaj moral poskrbeti za svoje preživetje. Včasih je vsak imel svojo zemljo in jo obdeloval, da je preživel. Potem so se razvile obrti. Danes je možnost tudi podjetništvo, ki omogoča, da se osredotočiš na dejavnost, v kateri si dober, in v okviru svojega podjetja poskrbiš zase, za lastno preživetje, hkrati pa, če podjetje raste in zaposluješ, omogočiš to tudi drugim.

bregar-mrzlikar-barbara4-ih.1418141054.jpg.n.600px.jpg
Slovenci smo zelo inženirski narod. To je naša prednost. Imamo zelo veliko potenciala. Potrebujemo samo še drugačno miselnost, pravi Barbara Bregar-Mrzlikar, direktorica CEED Foto: Irena Herak

Se podjetništvo krepi po sili razmer?

Delno zaradi razmer, večinoma pa, kot sem omenila, zaradi zgodb mladih, ki so s svojim uspehom postali vzorniki in pokazali drugim mladim, da se da uresničiti svoje sanje. S tem je povezano tudi podporno okolje, ki se čedalje bolj razvija. In tretji razlog: podjetništvo omogoča ustvarjalnost in svobodo, kar je mladi generaciji zelo blizu.

Podporno okolje ima pri nas kar nekaj tradicije, zlasti inkubatorji. Je tudi ta tradicija pomagala?

Da, podporno okolje se je razvijalo podobno hitro kot v Evropi. Daljšo tradicijo pa ima v ZDA. To je povezano z zgodovino, ljudmi...

... ljudmi, ki so imeli več podjetnosti v genih.

Natančno tako. Odhajali so ljudje, ki so upali tvegati za preživetje in zapustiti varnost doma z vizijo lepše prihodnosti. In drugič, ameriška odprtost. Podjetništvo se razvija v okoljih, kjer obstaja različnost, ki omogoča, da prepoznaš nove priložnosti. Pa še konkurenčnost te sili v nenehno preverjanje, v čem si dober, v čem so dobri drugi. Stalno razmišljaš, kaj boš delal. Pomembna sta samorefleksija in pogled naprej. V Ameriki je več občutka, da si sam odgovoren za svojo prihodnost in si prihodnost oblikuješ sam. To je podjetnost.

Ali to pomeni, da je v Sloveniji vse več različnosti?

Še vedno smo dokaj homogena družba. Nekaj drugega je. Slovenija se odpira. Mladi odhajajo v tujino in se vračajo. Ogromno mladih je bilo v tujini, kjer so dobili širino, ki je pogoj, da lahko začneš iskati priložnosti. Hkrati prihajajo v Slovenijo tuje organizacije in podjetja. Tako se krepi različnost. Tudi v CEED vabimo tujce, ne zato, ker so boljši, ampak ker prinašajo drugačnost, nove poglede. To nas odpira, posameznike, organizacije in družbo. In ne nazadnje je internet odprl vrata v svet.

Ali tradicija inkubatorjev in drugega podpornega okolja v Sloveniji zdaj daje rezultate?

Da. Vedeti je treba, da ima vsaka dejavnost razvojni cikel od tri do pet let, preden vidimo rezultate, hkrati pa je treba tudi vedeti, kaj je cilj podpornega okolja. Rezultatov podpornega okolja ne smemo meriti samo po številu podjetij, ki so nastala in preživela. Vloga inkubatorjev je pomembna tudi pri razvoju mladih, saj mlad človek, ki pride vanj, razvija podjetniško miselnost ne glede na to, ali mu uspe svojo poslovno idejo uresničiti ali ne. Podjetnost kot osebnostne lastnosti, proaktivnost, pride prav na vseh področjih.

Kako uspešni so slovenski tehnološki podjetniki, če jih primerjamo mednarodno? Nekoč sem slišal, da v Silicijevi dolini in drugih središčih od državljanov novih članic EU najpogosteje srečamo Slovence in Estonce.

So tudi drugi. V Silicijevi dolini je tudi polno Hrvatov, tam so tudi Srbi in drugi. Velikokrat je spodbuda dobra zgodba, podjetje, ki vlaga v razvoj kadrov in povzroči potem bum v državi. Takšen primer je Skype v Estoniji. Na tem gradijo podjetnost in tehnološki preboj. Tako je tudi na Finskem, ki se je vezala na Nokio.

Kaj pa Slovenija? Pri nas ni bilo nič takšnega, kot sta Skype in Nokia.

Tudi mi imamo takšne zgodbe. Ena je Hermes Softlab. Ne zavedamo se, kako je bila njegova zgodba pomembna za Slovenijo. Bila je uspešna, rastoča, mednarodna zgodba. Prek Hermesa Softlaba je šlo v Silicijevo dolino ogromno mladih. Njegov ustanovitelj Rudi Bric se je povezal čs takratnim direktorjem za raziskave in razvoj v Hewlett-Packardu Zvonkom Fazarincem, organiziral je poletne tečaje in pošiljal ljudi v tujino. Nekoč bom naredila raziskavo, koliko podjetnikov je danes med tistimi, ki so šli takrat v tujino ali pa so dobili priložnost kot študentje ali dijaki na Hermesovih poletnih šolah ali v podjetju. Čez čas je veliko ljudi šlo iz Hermesa Softlaba in imajo danes svoja podjetja. Vzporedno pa so zlasti v računalništvu nastajale še druge zgodbe SmartCom, Halcom, Nil...

Je računalniška tehnologija mladim Slovencem blizu?

Da, vsekakor. Smo zelo inženirski narod. Pa ne govorim samo o računalništvu, tudi na drugih tehničnih področjih smo izvrstni. To je naša prednost in verjamem, da imamo še zelo veliko potenciala. Potrebujemo samo še drugačno miselnost. Naučiti se moramo, da ne iščemo popolnosti, ampak se hitreje predstavimo trgu, se hitreje odpremo in se začnemo povezovati. Potrebna je tudi zdrava samozavest, ki izvira iz zavedanja, v čem si dober in v čem ne. Omogoča najti prave povezave in sestaviti dobro ekipo. Če imaš zdravo samozavest, si učljivejši. Ko ti izkušenejši podjetniki povedo, da nekaj ni dobro, ne padeš v krč, ampak znaš slišati in razumeti, kaj to pomeni, in znaš graditi zgodbo na podlagi vseh mnenj. Nekateri, ne vsi, potrebujejo ta preskok. Ne bojiš se porazov, zato si pripravljen sprejemati odločitve in prevzameš odgovornost za uspeh kot tudi za neuspeh. Ne iščeš krivcev, ampak si usmerjen v iskanje rešitev in prihodnost. V Sloveniji se čisto preveč zapletamo v preteklost.

Je rast podjetništva mladih podoben fenomen kot eksplozija slovenskih športnih uspehov? Še pred nekaj leti nismo pričakovali ne podjetniškega buma ne serijskega zbiranja medalj.

Podjetniški bum smo imeli že kmalu po letu 1991. Takrat smo imeli zgodbe, kot so Hermes Softlab, Halcom, Smartcom, Oria in drugi. Tudi Studio Moderna je iz tistih časov. Razlika pa je, da svet takrat še ni bil tako globalen kot danes. Včasih si startal v Sloveniji, tu si potreboval stranke, potem si začel iskati stranke v tujini. Danes imaš s pravo idejo, in če si iz pravega testa, hitreje možnost za globalno zgodbo.

Zakaj to Slovencem ustreza? Zakaj številnim uspe izkoristiti globalnost?

Tega ne bi vezala samo na Slovenijo. Izrael je pomembno središče start-upov, tudi Jordanija. Pa Estonija, Avstrija... Notranja želja, da nekaj ustvariš, je skupna. Ker pa je Slovenija majhna, nam ustreza odpiranje v tujino. Ta premik, globalizacijo, je omogočil internet. Znanje je dostopno povsod. Viden si lahko mednarodno. Danes poslujejo podjetja drugače. Podjetje Marg, na primer, ima pisarno v Londonu, v Sloveniji razvoj, za določene storitve dela s Hrvati. Pred kratkim smo bili v Casablanci. Govorila sem s podjetnikom, ki ima leto dni staro podjetje in dela z Indijci. Kako? Našel jih je po internetu, jih preizkusil in zdaj sodeluje z njimi, ker imajo znanja, ki jih ni našel v Maroku. Vsak ima lahko priložnost, če se odpre. Zlasti za napredne tehnologije je trg lahko ves svet. Ker je Slovenija majhna, moramo iti ven zelo hitro, ker je doma težko zrasti, po drugi strani pa smo zaradi majhnosti zelo dober testni trg.

Kaj bo s slovensko hišo v Silicijevi dolini?

Nekaj bo gotovo tam, ne vem pa, v kakšni obliki. Iniciativo vodi več ljudi, ki verjamejo vanjo. Sodelujejo. Pomembnost hiše je v tem, da lahko pelješ v Silicijevo dolino ljudi, ki tam spremenijo miselnost. Ne glede na to, ali bo nekdo podjetnik, mu lahko izkušnja iz Silicijeve doline spremeni gledanje na svet. Iniciativa je nastala iz podobnih vzgibov kot takrat, ko je Hermes Soft­lab vodil mlade v Silicijevo dolino. Seveda pa je treba tako kot povsod tudi za to iniciativo najti financiranje. Ne glede na to so tudi zdaj tam slovenska skupina in več iniciativ, ki tja vozijo mlade. Tudi CEED ima tam pisarno in organiziramo študijske poti za podjetnike v svetovna podjetniška vozlišča.

Podjetniku pomaga predvsem drug podjetnik

Neprofitni zavod CEED je podjetniška mreža za pomoč podjetnikom pri rasti v različnih fazah podjetništva. Pri nas so sedem let, oblikovali so slovensko podjetniško omrežje, navzoči pa so v 14 državah. Ustanovitelj je ameriški sklad Small Enterprise Assistance Fund (SEAF), ki je ugotovil, da podjetja, ki jih je financiral, nimajo ustreznega podpornega okolja, da bi lahko hitreje rasla. »Svetovalci in klasični izobraževalni programi temeljijo na teoretičnem znanju in na študijah primerov, kot sta Ikea in General Electric, kar pa ne pomaga denimo podjetju z nekaj deset zaposlenimi, ki se želi širiti na Hrvaško. Veliko znanja pa imajo podjetniki, ki so takšno širitev že opravili. CEED zato povezuje predvsem konkretno znanje, ki je v izkuš­njah ljudi, in pomaga podjetnikom odpirati vrata tja, kjer bi jih sami težko odprli. Ustvarjamo tudi omrežje malih slovenskih podjetnikov v tujini, financiramo pa se s prispevki podjetnikov,« pojasnjuje direktorica Barbara Bregar-Mrzlikar.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...