So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Finski študent: Slovenci ste zelo aktivni ljudje

Čas branja: 4 min
10.12.2014  13:06
»Morda je prihodnost mladih, ki študirajo, v odpiranju lastnih poslov, če ne dobijo službe. Rabijo zgolj dobro idejo in voljo ter nekaj podpore,« meni Ville Lankinen, finski študent iz mesta Oulu.
Finski študent: Slovenci ste zelo aktivni ljudje

Lankinen je v prestolnico Slovenije prišel zaradi trimesečne prakse, ki jo opravlja na finski ambasadi. Slovenijo je kot turist obiskal že prej in se nad državo navdušil. Ko izbereva kavarno v stari Ljubljani in najdeva miren kotiček za pogovor, samozavestno reče: »Bela kava, prosim.«

Ste magistrski študent geografije, smer regionalni razvoj in politika. Kako ste pristali v Sloveniji na finski ambasadi in kakšno je vaše delo?

Prakso sem našel na spletu. Ambasada vsako leto sprejme štiri praktikante in letos sem jaz eden izmed njih. Moje delo je večinoma pisanje poročil o tem, kaj se v Sloveniji dogaja, o slovenski politiki, kakšna je vloga Slovenije v Evropski Uniji. Sodelujem tudi pri pripravi različnih dogodkov, ki jih ambasada organizira, veliko se dela na promociji Finske. Eden zadnjih dogodkov je bil t. i. finski večer v eni izmed ljubljanskih knjigarn, kjer je potekal pogovor s slovenskima prevajalkama v in iz finščine, predstavili smo državo in finsko literaturo. Obiskovalce je čakala tudi pogostitev s finskimi keksi in »glöggijem«, obliki kuhanega vina z dodatkom vodke, suhega sadja in oreščkov.

Ville1.1418213051.jpg.o.600px.jpg
Nisem prepričan, če imamo Finci dejansko zelo radi mraz. Pač smo se nanj navajeni, ker druge izbire nimamo.

Kako vam je všeč Ljubljana, kaj vam je v mestu najbolj všeč?

Ljubljano sem kot turist obiskal že leto poprej. Država mi ustreza, v spominu imam, kako lep je Bled, z drugimi študenti na izmenjavi sem obiskal tudi Piran in Postojnsko jamo. Videli smo tudi človeško ribico in se naučil nekaj novega. Zdaj se v samem mestu še bolje počutim, saj sem ga bolj spoznal,mesto je kompaktno in v njem se je lahko sprehajati od ene točke do druge. Navdušen sem tudi nad sistemom uporabe mestnih koles. Sedaj imam svoje kolo, vendar na začetku, ko sem s prakso šele začel, sem bil uporabnik mestnega kolesa na mestno prometno kartico. Spominjam se, kako so bile postaje s kolesi zjutraj popolnoma izpraznjene in zvečer popolnoma zasedene, torej ljudje kolesa zares veliko uporabljajo. No, zdaj imam svoje kolo in sem veliko bolj fleksibilen. Pred kratkim sem obiskal tudi Beograd, ki se mi v primerjavi z Ljubljano zdi bolj masivno in bolj »južnjaško«, če se lahko tako izrazim. V Ljubljani se občuti vpliv zahodne Evrope.

Se vam zdimo Slovenci podjetni ljudje?

Tu so ljudje prijazni, z njimi se lahko pogovarjaš, sploh mladi so zelo odprti in dobro govorijo angleško. Mislim, da so precej mednarodno usmerjeni, dobil sem sliko, da veliko potujejo, kljub temu pa sem slišal, da zaposlitvena situacija ni najboljša. Če najdeš prave ljudi in okolje, mislim, da tudi adaptacija novega ni tako zelo težka. Upam, da se bo situacija v tem pogledu spremenila. Morda je prihodnost mladih, ki študirajo, v odpiranju lastnih poslov, če ne dobijo službe. Rabijo zgolj dobro idejo in voljo ter nekaj podpore. Vem, da javni sektor tu spodbuja mlade. Ljudje, Slovenci, ki jih poznam, se mi zdijo aktivni in ne pasivni. Kljub temu, da gospodarska situacija ni najboljša, ni stabilna in se ves čas spreminja, mnogi razmišljajo v tej smeri. Morda se to dogaja, ker je Slovenija še precej mlada država. S precej podobnim problemom smo se soočili tudi v Ouluju, kjer smo imeli veliko Nokiino hišo, vendar je zaradi prodaje Microsoftu zdaj na cesti ostalo veliko inženirjev, tudi mi se soočamo s spremembo industrije. Morda bodo sami, s pridobljenim znanjem, ustanovili kak start-up. Mislim, da so kljub izgubi ostali optimistični in pogumni.

Je kaj finskega, kar v Sloveniji pogrešate, morda skandinavski mraz?

Nisem prepričan, če imamo Finci dejansko zelo radi mraz. Pač smo se nanj navajeni, ker druge izbire nimamo. Morda zato mnogo Fincev za potovanja rado obišče zelo tople kraje, kot je denimo Turčija. Mislim, da sicer bolj pogrešam poletje kot zimo. Takrat se družim s prijatelji, gremo v hiško ob jezero in uživamo. Mislim, da mnogi ne vedo, da je na Finskem poletje lahko tudi zelo toplo. Letošnje je bilo eno izmed toplejših, saj so bile temperature okoli 25 stopinj skoraj cel mesec.

Katere razlike opažate med Sloveniji in Finsko?

V obeh državah je veliko gozdov in voda, slovenski in finski narod smo si podobni v tem, da imamo radi zimske športe. Kava je tu precej boljša kot doma (smeh), ker na Finskem večinoma pijemo t. i. filter kavo. Na sploh smo Finci po številu porabe kavnih zrn na prebivalca na samem svetovnem vrhu. Pijemo veliko kave, ki pa ni enako močna kot vaša turška kava. Sam spijem veliko kave in včasih pozabim, da je vaša kava precej močnejša od naše, kar morda ni najboljše za moje zdravje (smeh). Na Finskem v kavarni rečemo, da bi radi pili kavo. Preprosto. Tu moraš biti precej specifičen, kakšno kavo bi rad pil, z mlekom, belo, podaljšano. No, v teh modernih časih imamo seveda tudi na Finskem različne vrst kav.

Kako pa so vam všeč slovenske cene?

Predvsem storitve so tukaj res cenejše, taksi, frizer in podobno. Tudi cene na Finskem se razlikujejo, če živiš v Helsinkih, kjer je precej dražje, ali v Ouluju, ki je precej bolj severno. Čeprav imamo višje plače, so tudi cene temu primerne. Kljub temu menim, da se da tudi v Helsinkih poceni oziroma ceneje živeti, če nisi redni obiskovalec restavracij in barov. Zelo všeč so mi slovenski študentski boni, saj lahko za majhen denar okusim različno hrano. Všeč mi je tudi vaša kultura vin, v času t. i. martinovanja sem se udeležil vinske poti, česar na Finskem nimamo. Od hrane sem si zelo zapomnim čevapčiče, imate pa tudi veliko vrst juh - praktično ob vsakem obroku jo postrežejo. Na Finskem v menzah na menijih tradicionalno ostaja grahova juha - kot zanimivost lahko povem, da se je to obdržalo še iz časov, ko je bila Finska del Švedske in je takratni kralj finski vojski ukazal, da bo vsak četrtek kosila grahovo juho.

Kakšni so vaši plani za naprej?

Z decembrom se moja pogodba konča in nisem še čisto prepričan, če bom za božič ostal tu, če bom potoval ali če se bom vrnil domov. Pred začetkom poletja želim napisati magistrsko nalogo. Potem bom pričel z iskanjem službe. Na severu so možnosti bolj skope kot v Helsinkih, zato me morda čaka selitev, morda tudi izven meja Finske, nekje v Evropi. Prepustil se bom toku.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...