So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Kdo sesuva tradicionalne posle in kdo s tem dobro služi

Čas branja: 12 min
08.12.2014  09:30
Finance, prevozništvo, hotelirstvo, telekomunikacije, izobraževanje in trgovina - to je le nekaj panog, ki jih bolj ali manj korenito spreminjajo nove tehnologije. Komu to najbolj koristi?
Kdo sesuva tradicionalne posle in kdo s tem dobro služi

Družabna omrežja, mobilna tehnologija, oblačne platforme, napredna robotika, 3D-tiskanje, internet stvari - to je zgolj nekaj tako imenovanih disruptivnih tehnologij, ki temeljito spreminjajo mnoge tradicionalne gospodarske panoge in njihove poslovne modele. Kdo bo imel od tega največ koristi?

mobilni-telefoni-03-xx.1417713889.jpg.o.600px.jpg
Zagata velikih telekomov: uporabniki prek WhatsAppa

denimo pošljejo več sporočil na dan, kot znaša globalni obseg

poslanih klasičnih SMS-sporočil prek mobilnih operaterjev.

Najprej je to priložnost za mala in srednja podjetja, ki se novim razmeram lahko hitreje prilagodijo. Na voljo je vse več orodij, s katerimi lahko konkurirajo velikim igralcem v industriji. Možnosti bo veliko. Analitiki pri podjetju McKinsey & Company predvidevajo, da bo zgolj 12 najbolj prebojnih tehnologij do leta 2025 ustvarilo za 11 do 26 bilijonov evrov gospodarskih učinkov.

Poleg tega nove tehnologije po eni strani omogočajo, da se s poslom ukvarja vse več ljudi, kar mnogim prinaša dodaten zaslužek in je še posebno dobrodošlo v krizi, po drugi strani pa omogočajo pocenitev izdelkov ali storitev, ki so tako dostopni širšim množicam.

Hkrati je treba opozoriti na nekatera tveganja, ki jih prinašajo te tehnologije. Deloma se že zavedamo zlorabe zasebnih informacij. Internet stvari, ki prek spleta povezuje naprave, lahko zaradi hekerskih vdorov v nevarnost spravi tovarne, elektrarne in transportne sisteme. Tudi novi razvojni preboji v genetiki imajo lahko katastrofalne posledice. Zato bo od podjetij, politike in celotne družbe odvisno, kako bomo izkoristili nove možnosti.

Kritiki so do ekonomije delitve zadržani in pravijo, da koncept ne rešuje resničnih težav svetovnega gospodarstva in v svetu, ki ga poganja porabništvo, celo povišuje brezposelnost.

Viri omejeni, vse več bo izmenjave

Strokovnjaki opozarjajo, da živimo na planetu z omejenimi viri, in ni treba biti genij za ugotovitev, da bo razvoj šel v smeri vse več izmenjave izdelkov in storitev med ljudmi in organizacijami oziroma ekonomije delitve. Spletne platforme, ki to omogočajo - naj gre za stanovanja, prevozna sredstva, orodja ali čas -, v zadnjem času rastejo kot gobe po dežju. Nekatere med njimi imajo že na milijone uporabnikov, se hitro širijo in pridobivajo stomilijonske vložke. S tem postajajo resna konkurenca v panogah, ki so jih posamezni veliki igralci dolgo obvladovali, denimo v hotelirstvu in prevozništvu.

Tehnologija znižuje transakcijske stroške, zato je izmenjava izdelkov in storitev postala cenejša in obsežnejša. Seveda je bilo tudi pred internetom možno v najem oddati čoln, sobo ali otroški voziček, a vprašanje je, ali so bili vsi telefonski pogovori in dogovarjanja resnično vredni zaslužka. Danes spletne platforme in aplikacije, kot so Airbnb, Uber, Lyft, Couchsurfing, ThredUP, najel.bi, prevoz.org, učinkovito povezujejo povpraševanje in ponudbo, po zaslugi pametnih telefonov in GPS pa ljudje hitro najdejo prazno prevozno sredstvo. Podatki na družabnih omrežjih omogočajo preverbo uporabnikov in gradijo zaupanje v skupnosti, internetne plačilne storitve pa poenostavljajo plačilo.

Airbnb utegne potopiti marsikateri hotel

Največja zvezda delitvene ekonomije je Airbnb, internetna platforma, na kateri lahko posamezniki obiskovalcem oddajajo hiše, sobe, stanovanja. Mlado podjetje iz San Francisca je s svojo storitvijo navzoče v 34 tisoč mestih v 190 državah. Prek Airbnb je bilo od leta 2008 opravljenih več kot 17 milijonov prenočitev, prijavljenih nastanitev pa je več kot 800 tisoč. Podjetje je aprila letos pridobilo 400 milijonov evrov, analitiki pa njegovo vrednost ocenjujejo na osem milijard evrov. The Economist je pred meseci celo ocenil, da bi Airbnb ob trenutni rasti leta 2016 lahko prevzel desetodstotni tržni delež in tako potopil marsikateri hotel. V Ljubljani je prek Airbnb trenutno na voljo več kot 600 nastanitev.

lyft-afp.1417713890.jpg.o.600px.jpg
V kalifornijskem startupu Lyft, ki omogoča skupinske prevoze, trdijo, da so njihove storitve za tretjino cenejše od klasičnih taksijev. Njihovih avtomobilov ni možnost zgrešiti. Foto: Justin Sullivan/Getty Images/AFP

Se pelješ z mano?

Uber, Lyft in BlaBlaCar so aplikacije, prek katerih se lahko uporabnik dogovori za skupinski prevoz. Omenjene rešitve poenostavljajo, večinoma tudi pocenijo prevoz in so privlačne za vlagatelje. Uber, ki povezuje samozaposlene voznike s strankami, je pred kratkim prejel 1,5 milijarde svežega denarja in je trenutno vreden 14,5 milijarde evrov. Na voljo je milijonom uporabnikov v 40 državah, načrtujejo dodatne zaposlitve in širitve. Tudi konkurenčni Lyft je dobil denarno injekcijo, aprila so ga vlagatelji podprli z 200 milijoni evrov. Kalifornijski start-up, ki je razvil aplikacijo, trdi, da so njegove storitve 30 odstotkov cenejše od storitev klasičnih taksijev. Francoski BlaBlaCar je pred tedni prejel 80 milijonov evrov svežega kapitala. Platforma je v nasprotju z Uberjem in Lyftom namenjena predvsem prevozom iz mesta v mesto, nekaj podobnega kot v Sloveniji omogoča prevoz.org. Omenimo še ZipCar in RelayRides, aplikaciji, prek katerih je prevozno sredstvo mogoče kar najeti.

Igor Golob iz Avto Aktiva v omenjenih storitvah ne vidi konkurence, kvečjemu logično posledico trenutnih razmer. Meni, da je bil včasih avtomobil simbol mobilnosti, zdaj pa zaradi gostote prometa pogosto pomeni oviro. Po njegovih besedah ekonomija delitve spreminja panogo, saj tako obsežna proizvodnja avtomobilov ne bo več potrebna.

razorsek-miran.1417713884.jpg.o.240px.jpg
»Tvegane poteze veliko laže naredi start-up, ki ima majhna zagonska sredstva, kot komunikacijski velikan, ki z napačno potezo lahko izgubi ogromno,« pravi Miran Razoršek iz Simobila.

Virtualna garderoba

Tudi zamenjava rabljenih oblačil prek spleta ni nič novega, a je zaradi bolj izpopolnjenih aplikacij postala dostopnejša in cenejša. Ena izmed bolj priljubljenih tovrstnih storitev je ThredUP. Omogoča vam, da rabljena oblačila, ki jih ne potrebujete, a so še vedno zadovoljive kakovosti, pošljete njihovim modnim strokovnjakom. Ekipa jih potem pregleda, plača pošiljatelju in jih prodaja naprej na svoji spletni strani. Še bolj neposreden je Poshmark, kjer sami naredite »virtualno omaro« in postavite na ogled oblačila, ki jih ne potrebujete več. Če se kdo zanima za vaš pulover, mu ga preprosto pošljete po pošti, pri tem pa si Poshmark vzame 20-odstotno provizijo. Izposoja maturantskih, poročnih, večernih in drugih - navadno dražjih - kosov je možna tudi prek številnih slovenskih ponudnikov tovrstnih storitev.

Oddam svoj čas in najamem kladivo

Nekatere spletne strani oziroma mobilne aplikacije, kot so TaskRabbit, FancyHands, DoMyStuff, povezujejo ljudi, ki jim primanjkuje časa za vsakdanja opravila, s tistimi, ki potrebujejo denar. Ponavadi gre za manjša opravila, kot so čiščenje, pranje perila, sprehajanje psa, sestavljanje pohištva ali košnja trave. Uporabniki določijo vrsto opravila in koliko so zanj pripravljeni plačati, aplikacija pa jih potem poveže s primernimi kandidati, ki bodo opravili delo. Med povpraševalci po delu je največ študentov, brezposelnih, upokojencev in gospodinj. Po podatkih ameriškega TaskRabbita nekateri zaslužijo tudi več kot štiri tisoč evrov na mesec.

Na spletu veliko strani omogoča najem tako rekoč vsega - od kosilnice do kladiva ali kajaka. Ena bolj priljubljenih je francoski Zilok. Podobno spletno zbirališče ponudbe in povpraševanja najdemo tudi v Sloveniji. Simon Kratnar je že pred leti postavil portal najel.bi, kjer lahko uporabniki oddajo oziroma najamejo od orodja za vrt, oblačil, računalnikov, vozil, nepremičnin do jaht, otroških vozičkov in klarinetov. Kratnar pravi, da so uporabniki, ki oddajajo, večinoma podjetja. Največ povpraševanja je po avtodomih, vrtnem orodju in ozvočenju, ta hip pa je aktivnih okoli štiri tisoč oglasov. Koliko je povpraševanja, po Kratnarjevih besedah ne spremljajo.

3d-printer-pel3o-7-xx.1417713887.jpg.o.240px.jpg
3D-tiskalniki utegnejo zagreniti življenje trgovinam, saj bodo mnogim proizvajalcem omogočili neposreden dostop do kupcev. Na sliki 3D-tiskalnik LOV3 slovenskega inovatorja Mihe Pelka. Foto: Pel3o

Kritike

Prvi človek Airbnb Brian Chesky pravi, da ekonomija delitve spreminja kapitalizem, kot ga poznamo zdaj, da se vračamo v čas, ko podjetja niso bila tolikšne korporacije, temveč preprosto ljudje. A kritiki so zadržani in pravijo, da koncept ne rešuje resničnih težav svetovnega gospodarstva in v svetu, ki ga poganja porabništvo, celo povišuje brezposelnost, saj se zmanjša potreba po proizvodnji izdelkov in s tem po delavcih. Delitev prevoznih sredstev tudi ne bo pripomogla k manj onesnaženemu ozračju, vsaj dokler bodo veliki onesnaževalci ostali nekaznovani, opozarjajo. Veliko vprašanj se poraja tudi o zakonski ureditvi nekaterih storitev, kot sta prav Airbnb in Uber. Hotelirji in taksisti po vsem svetu se razburjajo, da je težko tekmovati z nelojalno konkurenco. Zaradi Airbnb se je denimo povečalo število neregistriranih ponudnikov nastanitev, ki tako ne plačujejo davkov, Uber pa za večino svojih voznikov ne zahteva potrebnih licenc. Vprašanje je tudi, ali bo ekonomija delitve še vedno tako privlačna tudi potem, ko se bodo podjetja postavila na noge in ko bodo ljudje imeli več denarja.

Drzna napoved: banke ob skoraj polovico trga

Tehnološkim inovacijam se odpira tudi finančna industrija - od plačil, avtomatiziranega trgovanja, upravljanja tveganj do inovativnih posojilnih rešitev in množičnega financiranja. Nosilci sprememb so povečini mlada podjetja, ki so drugače kot večji, bogatejši in starejši konkurenti razvoj lastnih rešitev začela v dobi oblačnih platform, paradigme big data in pametnih telefonov ter se tako izognila visokim stroškom, povezanim z informacijskimi sistemi, številnimi podružnicami in podobno. Njihov razvoj gre v smeri popolne digitalizacije in s tem cenejših finančnih produktov, tudi za tiste brez bančnega računa, ki jih je na svetu okoli 2,5 milijarde.

Eno takšnih podjetij je Transferwise, ki sta ga pred tremi leti v Londonu ustanovila Estonca Taavet Hinrikus - ta je bil leta 2002 tudi prvi zaposleni v družbi Skype -, in Kristo Kaarmann. Bankirjem skačeta v zelnik na področ­ju mednarodnih denarnih transakcij, predvsem z nižjimi stroški, ugodnejšimi obrestnimi merami in transparentnostjo storitve. Od ustanovitve do danes je bilo prek njihove platforme opravljenih za več kot 1,3 milijarde evrov transakcij, s čimer naj bi uporabniki skupno prihranili za 85 milijonov evrov v obliki bančnih provizij. Hinrikus je za prilogo Finance Weekend maja letos napovedal, da bodo tovrstna nova podjetja v petih do desetih letih prevzela od 30- do 40-odstotni delež na bančnem trgu.

Bi svoj denar zaupali robotu?

V ZDA so se medtem uveljavila številna podjetja, ki omogočajo avtomatizirano finančno posredništvo. Tako imenovani robotski svetovalci pri svojem delu uporabljajo posebne algoritemske funkcije, na podlagi katerih svojim strankam priporočajo, kam vložiti denar, upravljajo portfelje in zmanjšujejo tveganja. Čeprav se omenjena podjetja po velikosti še ne morejo primerjati s tradicionalnimi finančnimi hišami, se hitro širijo. Betterment denimo upravlja 700 milijonov evrov sredstev in ima okoli 45 tisoč uporabnikov, Wealthfront, ustanovljen decembra 2011, pa danes upravlja dobrih 800 milijonov evrov sredstev, vsak mesec pa v upravljanje pridobi novih 26 milijonov evrov.

Glavni izziv za stotine mladih podjetij pri digitalizaciji finančnih storitev je, kako še poceniti predvsem mikro transakcije in kako optimalno povezati prava tehnološka orodja s trajnostnimi poslovnimi modeli, s katerimi bi odvzela čim večji kot trga zdajšnjim igralcem. Ob tem dodajmo, da so v Evropi podjetja, ki ponujajo alternativne plačilne metode, leta 2012 pomenila zgolj 1,5 odstotka trga. Analitsko-svetovalna družba Accenture pa predvideva, da se bo številka do leta 2020 povečala na 15 odstotkov.

hinrikus-taavet1-xx.1417713888.jpg.o.600px.jpg
Taavet Hinrikus, soustanovitelj Transferwisea, ki ponuja cenejše denarne transakcije, napoveduje, da bodo nova podjetja v petih do desetih letih prevzela od 30- do 40-odstotni delež na bančnem trgu. Foto: Andras Kralla, Äripäev

Če potrebujete denar, ko banke ne dajo

V krizi, ko so se posojila bank močno skrčila, so se razmahnile platforme za množično financiranje. Že precej pred krizo je nastala Kiva, na kateri lahko uporabniki vložijo majhne vsote v podjetnike z vsega sveta. Od ustanovitve leta 2005 do danes je okoli 1,5 milijona ljudi iz več kot 80 držav, večinoma manj razvitih, prejelo več kot 500 milijonov evrov posojil. Kar 99 odstotkov posojil je bilo poplačanih v celoti, piše na kiva.org.

Danes je že več kot 700 tovrstnih platform, ki demokratizirajo dostop do kapitala, pospešujejo inoviranje in podjetništvo ter korenito spreminjajo pomen mikro financiranja. Tudi med Slovenci je najbolj priljubljena platforma Kickstarter, na kateri je od ustanovitve leta 2009 več kot sedem milijonov uporabnikov z več kot 1,2 milijarde evrov podprlo 74 tisoč uspešno financiranih projektov. Med njimi je bilo tudi 29 slovenskih, 15 jih je postavljeni cilj tudi izpolnilo.

Kaj še ostane velikim telekomom

V preteklosti smo bili pri klicih in pošiljanju SMS-sporočil odvisni večinoma od mobilnih operaterjev. Pomanjkanje konkurence je pomenilo visoko ceno storitev in močno upočasnjen razvoj novih produktov na tem področju. Klasično SMS-sporočilo, ki se je na trgu pojavilo v devetdesetih letih, še danes obstaja v nespremenjeni obliki. Enako velja za klice.

Zato ni presenetljivo, da so se na trgu pojavili ponudniki z boljšimi storitvami, kot so WhatsApp, Viber, Snapchat, Instagram in podobni. Gre za tako imenovane OTT ali »over the top« ponudnike, ki svoje storitve ponujajo na zdajšnji infrastrukturi mobilnega omrežja. WhatsApp je od ustanovitve leta 2009 pridobil že prek 600 milijonov uporabnikov. Uporabniki prek aplikacije WhatsApp pošljejo več sporočil na dan, kot znaša globalni obseg poslanih klasičnih SMS-sporočil prek mobilnih operaterjev.

coursera.1417713886.jpg.o.600px.jpg
Coursera omogoča brezplačen študij vsebin najelitnejših univerz. Po navalu študentov z vsega sveta so se v projekt vključile tudi univerze iz Evrope in Azije.

Razlogov za takšno priljubljenost je več. Prvi je vsekakor cena. Pošiljanje sporočil in opravljanje klicev sta pri uporabi storitev ponudnikov OTT brezplačni. Za druge storitve zaračunajo manjše zneske. Vendar zgolj cena ni razlog, da ljudje tako hitro spremenijo svoje navade. Ne nazadnje bi bili lahko v tem primeru uspešni tudi mobilni operaterji z razvojem produkta Joyn, ki je veljal za konkurenco WhatsAppu in drugim ponudnikom. A poskus operaterjev je propadel. Po besedah Mirana Razorška, vodje produktnega oddelka poslovnih uporabnikov pri Simobilu, je glavni razlog za neuspeh storitve Joyn premalo prožen in agilen razvoj operaterjev. Dodaja, »da tvegane poteze veliko laže naredi start-up, ki ima majhna zagonska sredstva, kot pa komunikacijski velikani, ki z napačno potezo lahko izgubijo ogromno. Poleg tega so nekateri deležniki razvijali svoje lastne komunikacijske storitve in bili zaradi konflikta interesov manj zavzeti za Joyn, kot bi se sicer pričakovalo od njih.«

Še pomembnejši razlog je razlika v storitvah. Ponudniki OTT omogočajo več kot zgolj tekstovno komunikacijo. Preprosto pošiljanje fotografij, trenutnih lokacij posameznika, skupinski pogovori in možnosti personalizacije izkušnje z uporabo različnih zabavnih grafičnih elementov so hitro pritegnili uporabnike. Poleg tega se je na trgu pojavila nova generacija ponudnikov, katerih glavna skrb je zaščita posredovanih informacij, njihova varnost in samodejno brisanje, z aplikacijami, kot so Wickr, Snapchat in Telegram Messenger. To je še zlasti pomembno v času prisluškovalnih afer, hekerskega razkrivanja osebnih fotografij in vse bolj aktual­ne pravice do pozabe, ko je zavedanje o zaščiti izmenjanih informacij pri uporabnikih večje kot kadarkoli.

Mobilni operaterji so v veliki zagati. Glavni generatorji prihodka, SMS-sporočila, klici in prenos podatkov so preteklost. Uporabniki raje plačujejo manjše zneske ponudnikom OTT ali pa so izpostavljeni oglasom, kot da bi uporabljali storitve mobilnih operaterjev. Direktor podjetja Viber Talmon Marco je na lanskem svetovnem mobilnem kongresu v Barceloni dal primer kneževine Monako, kjer kar 90 odstotkov njenih prebivalcev, ki jim lokalni operater ponuja možnost brezplačnega pošiljanja SMS-sporočil, kljub temu uporablja storitev Viber.

Kaj še ostane velikim? Med drugim področje obdelave velikih podatkovnih baz (big data) in oblikovanje storitev na podlagi zbranih informacij o navadah naročnikov. Prej ali pozneje se bodo morali tudi osredotočiti na razvoj programskih rešitev. Na trgu telekomunikacij uspevajo podjetja, kot sta Apple in Google, ki sta razvila svoj ekosistem na podlagi svojih programskih rešitev (iOS, Android OS) in najrazličnejše storitve, ki iz tega izhajajo.

Tudi prestižno znanje za »drobiž«, toda ...

11-26

bilijonov evrov ekonomskih učinkov bodo ustvarile nove tehnologije do leta 2025.

14,5

milijarde evrov je vreden Uber, pet let staro podjetje, ki ljudem omogoča, da postanejo vozniki taksija.

600

milijonov uporabnikov ima WhatsApp, aplikacija za pošiljanje sporočil.

Velike spremembe doživlja tudi izobraževalno področje. Trend spletnega izobraževanja, ki znanje dela dostopnejše zaradi možnosti študija na daljavo in nižjih cen ali celo zastonj, kar je zlasti pomembno za ljudi iz manj razvitih gospodarstev, je v boj za spletne študente pognal tudi najprestižnejše univerze. Takih platform različnih ponudnikov je ogromno. Že pred več kot desetimi leti je MIT na spletu v okviru programa OpenCourseWare brezplačno dal na voljo skoraj vsa predavanja, ki jih je ponujala ustanova. Po podatkih MIT je ta predavanja doslej obiskalo več kot sto milijonov ljudi. Marca 2012 pa so uvedli brezplačni spletni program MITx, s katerim so naredili korak naprej in ponudili predavanja na interaktivni študijski platformi. Poleg tega sta MIT in Harvard ustanovila odprtokodno platformo edX z vsebinami, ki so na voljo tudi drugim univerzam po svetu. Ena doslej najbolj znanih platform spletnega izobraževanja je internetna stran Academic Earth, ki ponuja pester izbor študijskih vsebin več prestižnih univerz, med katerimi so Harvard, Yale, Princeton in Stanford. Tudi profesorja s stanfordske univerze sta pred dvema letoma ustanovila podjetje Coursera, ki ponuja brezplačna videopredavanja in programe nekaterih vrhunskih univerz, kar udeležencem zagotavlja tudi študijske kreditne točke. Predavanja so organizirana podobno kot v predavalnicah, slušatelji so z vseh koncev sveta. Profesor in študentje lahko tudi komunicirajo. Po prvih uspešnih odzivih, na eno izmed predavanj se je prijavilo več kot sto tisoč študentov z vsega sveta, so se v projekt vključile tudi nekatere univerze iz Evrope in Azije. Tudi zasebna izobraževalna ustanova Udacity je zrasla iz Stanforda, iz predavanj računalništva, in ponuja cenovno ugoden spletni študij več kot 20 uradno priznanih študijskih smeri. Videolectures, slovenski portal z obsežno svetovno zbirko videopredavanj, brezplačno ponuja več kot 14 tisoč znanstvenih predavanj. Ustvarili so ga na Institutu Jožefa Stefana in je prejemnik nagrade OZN za najboljši produkt v e-znanosti.

Vendar pa je med uporabniki, ki se prijavijo na predavanja, velik delež takih, ki nato ne končajo predmeta. Pri Udacityju so razkrili, da neki predmet konča zgolj deset odstotkov prvotno prijavljenih uporabnikov. Še večja težava je nevključenost v akreditacijske sisteme. Predavanja prek spleta uporabnikom sicer ponujajo znanje, vendar pa niso priznana enako kot predmeti v okviru tradicionalnih univerzitetnih sistemov.

3D-tiskanje - manjša odvisnost od trgovskih polic

Tehnologija 3D-tiskanja obljublja velik premik na področju strojne proizvodnje, tako za podjetja kot končne uporabnike. Pri prvih med drugim cenejši razvoj prototipov in s tem hitrejši razvojni cikel izdelka. Boeing in Ford na primer nekatere sestavne dele, namenjene testiranju, tako hitreje razvijeta. Avtomobilski proizvajalec Bentley uporablja 3D-tiskalnike za pripravo manjših in kompleksnih sestavnih delov, ki jih nato vgradi v svoja vozila.

Kdaj bomo tiskali doma

Igor Drstvenšek z mariborske fakultete za strojništvo je pred kratkim za to prilogo ocenil, da je v desetih letih že pričakovati dovolj širok trg tiskalnikov, da bodo ti začeli vstopati tudi v domove.

Takšni 3D-tiskalniki, s katerimi bo mogoče doma ustvariti nakit, čevlje, hrano, dodatke za dom in podobno, utegnejo zagreniti življenje trgovskim verigam, saj bodo mnogim proizvajalcem omogočili neposreden dostop do kupcev in manjšo odvisnost od trgovskih polic. Analitsko podjetje Strategy Analytics vrednost trga, ki zajema 3D-tiskanje v gospodinjstvih, do leta 2030 ocenjuje na okoli 55,6 milijarde evrov. Najmanjši 3D-tiskalnik podjetja MakerBot, ki trenutno stane okoli tisoč evrov, že omogoča tiskanje najrazličnejših predmetov za vaš dom.

Irsko podjetje Natural Machines je novembra letos predstavilo Foodinija, tako se imenuje naprava, ki omogoča tiskanje hrane. V 3D-tiskalnik se vstavi zavojček, podoben kartušam za navadne tiskalnike, nato pa naprava natisne na primer pico, ki se do konca pripravi v pečici. Največja prednost doma natisnjene hrane je odsotnost konzervansov. Zaradi hitrega zaužitja ne bo več potrebe po dodajanju raznih E-jev, ki vplivajo na zdravje.

Foodini, katerega končna cena naj bi znašala okoli 800 evrov, je le eden iz množice tovrstnih izdelkov. Podjetja, kot sta Hershey's in Barilla, že raziskujejo potencial 3D-tiskanja pri pripravi hrane.

Uporaba 3D-tiskalnikov je že danes nekaj vsakdanjega v medicini. Tiskalniki omogočajo pripravo različnih ortopedskih izdelkov, nadomestnih kolkov in drugih predmetov, kjer se kot material uporablja kovina. V prihodnje pa bo mogoče s 3D-tiskanjem ustvarjati organe, ki so večinoma iz mehkega tkiva, na primer ušesa, prsti, ledvice, in celo kompleksne organe, kot so jetra. Po analizi podjetja IDTechEx naj bi v prihodnjih desetih letih trg za pripravo nadomestnih organov s 3D-tiskanjem zrasel na okoli 4,8 milijarde evrov. S tem se obeta večja dostopnost nadomestnih organov in nižje cene, predvsem v zobozdravstvu.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...