So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Borut Borštnik: V vsakem izmed nas bi moralo biti nekaj podjetnika

Čas branja: 4 min
02.12.2014  11:19
Pogovor z direktorjem Zavoda mladi podjetnik o slovenskem podpornem okolju. Kaj so njegove prednosti in kaj bi bilo potrebno še narediti za večjo konkurenčnost?
Borut Borštnik: V vsakem izmed nas bi moralo biti nekaj podjetnika

»Dejstvo je, da živimo v času, ko je služb bistveno manj kot iskalcev služb. Treba se je prodati, treba je prepoznati kaj želeni delodajalec išče in mu to ponuditi,« meni direktor Zavoda mladi podjetnik Borut Borštnik. Pravi tudi, da se moramo za še bolj uspešen start-up ekosistem kot družba bolj odpreti zunanjemu svetu. »Še več podjetnikov se mora vključiti v mednarodne pospeševalnike in pridobljeno znanje nato prinesti v Slovenijo,« dodaja.

borstnik-borut-ih.1393447278.jpg.c.960px.jpg

Na kakšen način Zavod mladi podjetnik pomaga mladim podjetjem?

V prvi vrsti je tu portal mladipodjetnik.si s forumom, s katerim mesečno opravi interakcijo preko 70 tisoč različnih obiskovalcev. Imamo ekipo, ki odgovarja na vprašanja na forumu, na komentarje pod članki, veliko je klicev, elektronskih sporočil z vprašanji. Sledijo brezplačna izobraževanja. Vsak mesec imamo vsaj eno večje izobraževanje, na katerem gostimo povprečno 150 obiskovalcev.

Naslednji pomemben kanal, v bistvu čedalje bolj pomemben, je MP šola. Ta poteka vsako sredo, v sklopu je deset delavnic. V prvem sklopu smo letos imeli 17 udeležencev. Metodologijo tu še razvijamo, veliko je specifik glede na to, da gre za relativno velike skupine, tako da razvijamo program, ki bo kar se da koristen za udeležence.

Veliko pozornosti namenjamo tudi coworkingu, ki se je izkazal za odličen način za vzpodbudo pri delu, hkrati pa je za udeležence tudi izredno koristen. Nekdo, ki ima pri začetkih poslovanja podobne probleme kot ti ali jih je morda že razrešil, je tvoj najboljši mentor. Imamo tudi individualna svetovanja, ki so namenjena posameznikom, ki pri razvoju svojega posla potrebujejo vodenje. V zadnje pol leta imamo zaposlenega tudi pravnika, kar pomeni, da lahko mladim podjetjem pomagamo tudi pri razreševanju pravnih dilem, pogodbah, registraciji blagovne znamke in podobnih vprašanjih.

Izpostavil bi še dva pomembna projekta, ki sta namenjena promociji podjetništva. Prvi je Izbor mladega podjetnika leta, ki ga bomo v 2015 izvedli že petič. V začetku novembra smo startali tudi projekt MP startup pripravništvo. Želimo namreč vzpostaviti sistem, ki bo mladim, ki si želijo okusiti svet startupov, omogočal, da prek sodelovanja s start-upom na konkretnih projektih pridobijo izkušnje in informacije iz prve roke.

Koliko start-upov letno nastane v Sloveniji?

Težko je reči. Zaznavamo veliko povečanje oblikovanja ekip, ki pa ne prerastejo vedno v podjetje, saj se jim zatakne že v fazi iz ideje do produkta.

Kljub temu, da jih veliko propade, zakaj je vseeno pomembno, da mladi poskušajo, se udeležujejo raznoraznih dogodkov in prevzemajo tveganje?

Najboljši način učenja je učenje s prakso. Benjamin Franklin je dejal: "Tell me and I forget. Teach me and I remember. Involve me and I learn." Tudi če podjetje ne uspe, je za vsakega posameznika, ki se vključi v delo mladega podjetja, to odlična izkušnja, ki jo bo potreboval kasneje v življenju. Tudi če ne bo podjetnik.

Menim, da bi moralo biti dandanes v vsakomur izmed nas nekaj podjetnika, veščine, ki so potrebne v podjetništvu, pridejo izredno prav tudi pri iskanju službe. Dejstvo je, da živimo v času, ko je služb bistveno manj kot iskalcev služb. Treba se je prodati, treba je prepoznati kaj želeni delodajalec išče in mu to ponuditi. Vsak mora sam zase kar najbolje poskrbeti za to, da bo zaradi svojih znanj in doprinosa postal čim bolj nepogrešljiv in nezamenljiv za svoje podjetje. Najboljša pot proti temu pa so ravno izkušnje pridobljene v praksi. Tudi pripravništvo v start-upu je odličen način za pridobivanje znanj o tem, kako start-upi razmišljajo, kaj so njihove potrebe, želje.

Kako bi ocenili slovensko podporno okolje? Imajo mlada podjetja in posamezniki dovolj možnosti za razvoj ideje, financiranje in priprave za napad na tuje trge?

V zadnjih letih se je podjetniško podporno okolje izjemno razvilo. Nismo sicer na nivoju nekaterih zahodnih držav, morda zaradi majhnosti nikoli ne bomo. Pa vendarle: veliko je kakovostnih izobraževanj in programov, mentorstev, coworking prostorov in ostalih pobud. Zasebne pobude so dosegle svoj namen in spodbudile tudi državne institucije, da so začele bolj kakovostno delati na tem področju. Je pa seveda dela še veliko, eden izmed problemov, ki ga vidim, je tudi ta, da celoten sistem sedaj sloni na idejah in intenzivnemu delu nekaj posameznikov, rabimo še več akterjev, ki se bodo intenzivno in v celoti posvetili prav podpornemu okolju. Bo pa zanimivo spremljati, kako se bo okolje razvijalo v prihodnjih letih, sem optimist.

Se vam zdi, da je v zadnjih mesecih prisotna inflacija raznih start-up vikendov, konferenc in podobnih dogodkov? Se lahko na ta način zmanjša kvaliteta teh dogodkov in posledično nastane več škode kot koristi?

Če se osredotočim na start up vikende, odzivi, ki jih dobivamo so različni. Nekateri so na nivoju in koristni, drugi ne. Moja kritika start-up vikendov je ta, da se iz njih ideje redkokdaj razvijejo v podjetje. Sicer vem, da to ni osnovni namen tovrstnih dogodkov, vendar bi bilo treba več delati na tem, da se udeležencem pomaga in jih vzpodbuja tudi po koncu 48 urnega druženja. So pa ne glede na omenjeno, start up vikendi in ostali dogodki zelo koristen način širjenja dobre besede o podjetništvu in na drugi strani posredovanja kakovostnega znanja s strani mentorjev. Da ne pozabim na pomen mreženja.

Kar se tiče kakovosti: čas bo tu naredil svoje. Kakovostni projekti bodo ostali in premagali tiste, ki niso na nivoju, kar je za okolje samo dobro.

Kaj manjka, da bi bil slovenski start-up ekosistem še bolj mednarodno privlačen?

Kot družba se moramo še nekoliko bolj odpreti zunanjemu svetu. Še več podjetnikov se mora vključiti v mednarodne pospeševalnike in pridobljeno znanje nato prinesti v Slovenijo. Start-upi morajo kot sodelavce v svoja podjetja pripeljati še več tujih strokovnjakov. Potrebujemo več mednarodnih obiskov podjetnikov, več mednarodnih konferenc.

Izmenjava in mešanje znanj, izkušenj, to je gonilo napredka. Tople vode ne smemo izumljati, v Slovenijo je treba pripeljati izkušnje in znanje iz bolj razvitih okolij. Še nekaj morda pogrešam. Več povezovanja med zrelimi podjetji in start-upi. Odličen primer sta Chipolo in Dewesoft. Slednji je Chipolu v marsičem olajšal začetno pot. Takih zgodb je premalo.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...