So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Porcelanasta mačka

Čas branja: 5 min
25.11.2014  14:30
Počutil sem se kot Alenka v Bruslju. »Vot ajem dujing hir?«
Porcelanasta mačka

Pred približno mesecem je naneslo, da sem bil v tednu dni trikrat na Brdu pri Kranju. Razlog za prvi obisk je bil vrh gospodarstva. Nabito polna dvorana posvečenih in tudi malce manj posvečenih, večinoma gledalcev. Posadili so nas za okrogle mize in na prt smo morali risati in pisati naši vladi in premieru, kaj želimo podjetniki in gospodarstveniki spremeniti v tej državi. Čuden občutek je bil pisati na prt. V rani mladosti sem to rad počel in jih vedno dobil po prstih, čes da se to ne sme. Zdaj me v zrelih letih silijo, naj to počnem. Res, nič ni večno. A v tisti dvorani je bilo pomembno nekaj drugega - sedeči za mizami smo vedeli vse in jasno nam je bilo, da tisti, ki jim je bilo naše pisanje in risanje namenjeno, verjetno ne bodo ne vedeli ne razumeli, kaj smo hoteli povedati. Zakaj tako, bo nekoč druga zgodba.

Drugič v tistem tednu sem bil govornik na dogodku ene od naših bonitetnih hiš. Malce manj obiskovalcev, poznal sem skoraj pol dvorane in pravzaprav smo bili vsi malce zmedeni. Razlagal sem jim, da se v podjetju odlično počutim, da smo v odlični kondiciji, drugi pa so mi razlagali, da je tako samo videti in da moram biti zaskrbljen, ker številke kažejo čisto drugačno sliko. Zanimivo mi je bilo, kako vedo več o mojem počutju, kot vem sam. Ker pa sem že od bančnikov navajen, da iz mojih bilanc potegnejo ven stvari, o katerih se meni niti sanja ne, sem to vzel z rezervo. Po šahovsko bi rekel, da smo partijo sklenili z remijem. Ni bil »win-win«, a sta bili obe strani zadovoljni.

Tretjič sem bil na Brdu ob koncu tedna. Še malce manj poslušalcev kot dan prej, poznal pa nisem skoraj nikogar.

V dvorani so bili mladi podjetniki, natančneje, guruji podjetništva. Povabljen sem bil in govoril sem o 20-letni poti Duola. O tem, da sem moral 20 let vsak dan potovati, da sem lahko tistega dne stopil pred njih. In da sem imel pravico stati na odru zato, ker je bila moja pot tako dolga, in ne zato, ker sem to jaz. Na začetku so me poslušali z zanimanjem, potem sem v njihovih očeh zagledal dvom in razočaranje.

Marsikomu od njih sem skoraj uničil sanje. Ker sploh nisem zgodba o uspehu. Kajti 20 let za uspeh je zanje čista potrata časa. Ko sem prej in potem poslušal njihove »spin-off« teorije uspešnega podjetništva, mi je postalo iskreno jasno, zakaj tako. Počutil sem se kot Alenka v Bruslju. »Vot ajem dujing hir?«

Nobenega motivacijskega citata nisem znal in/ali vedel, kdo ga je izrekel, nobenega angleškega ali ameriškega guruja podjetništva, ki so jih omenjali govorniki, nisem poznal, razen Richarda Bransona, pa še tega samo zato, ker sva skupaj igrala šah in tekla maraton. Še manj so mi bile jasne strategije, kako obogateti čez noč. Kot so oni razlagali, je to preprosto: skleneš, da boš bogat, greš spat in zbudiš se bogat. Prav zanimivo je bilo videti, kako drug drugemu razlagajo teorije uspešnega podjetništva. Iztrgane zgodbe o uspehu iz milenija Silicijeve doline, London Cityja, Googlovih pisarn ali bruseljskih pubov. Da so te zgodbe videti, kot da so »Made in Slovenia«, so samo zamenjali Starbucks in KFC za horsburger in kranjsko klobaso. To popoldne sem bil sam tisti, ki ni vedel nič, in oni tisti, ki so vedeli vse.

Kaj imajo skupnega vsi ti dogodki. Vsi so se zgodili na istem kraju. Vsi so se zgodili v Sloveniji. In z vsakega od teh dogodkov so šli poslušalci domov srečni, napolnjeni in prepričani, da je bil to dogodek, po katerem bo vse drugače.

Mesec je mimo. In vse je po starem. Čedalje bolj po starem. In vsi tisti obiskovalci spet potrebujejo in čakajo nov dogodek. Da se znova srečajo, da jih duh tiste dvorane spet napolni, jim pomaga pri prepričanju, da so na pravi poti. Sami tega zase ne vedo zanesljivo. Potreben je nekdo zraven, da jim to potrdi. Čeprav tudi tisti zraven to bolj ve za drugega kot zase. Ko in če se vmes najde kdo in jim pove, da so se zgubili, ga preprosto ne slišijo in ne vidijo. Vse skupaj je kot igra lota. Vplačaš in preživljaš dneve do žrebanja v sanjarjenju, kako boš zapravil glavni dobitek. Potem pride dan žrebanja in grenko spoznanje, da te je dobitek obšel. Bad day. A že naslednje jutro spet vplačaš listek s kombinacijo, in to čim bolj zgodaj zjutraj, da je tvoja pravica do sanjarjenja čim daljša. OMG.

In potem sem bil na zajtrku z mladimi iz start-upov. Načrtovana ura se je raztegnila na tri. Iskrice, ideje, komentarji, kritike. Mladi meni pluse, sam nazaj minuse. Konferenčna soba je bila nabita z zanesenjaštvom. Že dolgo ne videna podjetniška nedolžnost in poskusi kobacanja na noge v varnem zavetju starševskih denarnic. Čisto drugo zanesenjaštvo kot tisto na Brdu.

Tisti na Brdu so razlagali o tem, kaj storiti z zlato ribico, če se jim po naključju kdaj pojavi v roki, start-upovci pa zlato ribico držijo v roki in ne vedo, kaj bi počeli z njo. Za trenutek sem pomislil, da bi jih pomrežil med sabo. Bilo bi logično povezati idejo in teorijo izvedbe te ideje. Zelo hitro sem odmislil to možnost. Ker ne bi naredil nič drugega, kot še bolj zapolnil parkirišče na Brdu.

Hitro bi lahko pozabili hraniti svojo zlato ribico in začeli hraniti predvsem druge. Potem sem se odločil in jim po pravici povedal. Vse tisto, kar vsak dan govorim sam sebi in si nenehno ponavljam. In to je, da je uspeh skrit v nas samih. In samo od vsakega od nas je odvisno, ali ga bomo znali najti in - uspeti.

Počutil sem se kot Alenka v Bruslju. »Vot ajem dujing hir?«

Da so zgodbe o uspehu čez noč izjeme. Izjeme pa vedno samo potrjujejo pravilo.

Da bodo šele potem, ko bodo spraznili očetovo denarnico in dobili zavrnjene vse možne vire financiranja, tam, kjer mislijo, da so danes. In to je na začetku uresničitve svoje ideje. Vendar, takrat bo ideja mnogo bolj zrela. Postala bo vitka, očiščena balasta, dodana ji bosta eksistenčni naboj in strah pred neupehom. Taka ideja je lahko zmagovita.

Da bo za uspeh treba iti v svet. Doma lahko preživiš, uspešnega te naredi tuj trg. Naj bodo pripravljeni na boleča spoznanja, da je verjetno za vsako od njihovih idej skoraj zanesljivo kje na svetu že enaka ali boljša rešitev, ker ves svet je mala vas in ista ideja vznikne ponavadi še hitreje v Bangaloreju, Vilni, Dublinu kot pa v Ljubljani. Da bodo boleča spoznanja o neuporabnosti in neuspehu ideje stalnica, ki jo je treba sprejeti in ne bežati pred njo. Da utegnejo biti ob neuspehih zbujanja v naslednje jutro prazna, ker bo nekaj manjkalo. In da se bodo morali to praznino naučiti zapolniti s spoznanji. Ta so najboljše mašilo lukenj, ki jih naredi neuspeh. In predvsem, naj ne podležejo splošnemu razpoloženju, ki ta hip vlada v Sloveniji in katerega zrcalo je lahko tudi parkirišče na Brdu. Ker se mi čedalje bolj dozdeva, da smo Slovenci v neki kolektivni psihozi, v kateri vsak dan bolj in bolj močno božamo veliko porcelanasto mačko. In čakamo, da bo zamijavkala. Le kaj je treba spremeniti v tej državi?

Za začetek bo dovolj, da si vsak od nas prizna, da porcelanasta mačka pač nikoli ne bo zamijavkala. S tem spoznanjem bomo to mačko tudi hitro nehali božati.

Ostal nam bo čas. Tisti, za katerega danes tako vztrajno trdimo, da ga nimamo več.

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Dušan Olaj je lastnik in direktor podjetja Duol.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...