So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Mački v soseščini so zgovornejši od slovenskih

Čas branja: 7 min
10.11.2014  09:18
Medtem ko Outfit7, ki je zaslovel z aplikacijo govorečega mačka Toma, poleg Celtre velja za edino pravo slovensko internetno uspešnico, imajo na Češkem, Madžarskem in v Estoniji - državah, s katerimi se radi primerjamo - daljšo in predvsem bogatejšo zgodovino tovrstnih podjetij.
Mački v soseščini so zgovornejši od slovenskih

Letošnjega junija je World Startup Wiki, mednarodna neprofitna organizacija, ki povezuje svetovne start-up podjetnike, objavila seznam največjih internetnih podjetij v posameznih državah, World Startup Report. Outfit7 je bil v tej raziskavi ovrednoten na milijardo dolarjev, kar je prvo toliko vredno podjetje novih tehnologij s slovenskimi ustanovitelji (v Managerju smo njegovo trenutno vrednost ocenili še više, na več kot 1,1 milijarde evrov).

login-samo-iza.1367783337.jpg.n.960px.jpg
Outfit7, ki sta ga ustanovila zakonska Login, je revija Manager ocenila na več kot milijardo evrov

V raziskavo so bila vključena po tri največja podjetja iz 50 držav, izmed katerih se jih lahko 29 pohvali z vsaj enim podjetjem, katerega tržna vrednost je ocenjena na več kot milijardo dolarjev. Prestol brez konkurence pripada ZDA, saj je Google z več kot 400 milijardami dolarjev vreden skoraj dvakrat več kot njegov sledilec, spletni trgovec Alibaba. Z njim na čelu Azija v tej raziskavi na splošno prevladuje, saj pet najvrednejših podjetij od sedmih izvira s te celine.

Veliko podjetij s seznama je ne glede na svojo astronomsko vrednost in vpliv na trgu naši javnosti večinoma neznanih. Ruski iskalnik Yandex z ocenjeno vrednostjo več kot 15 milijard dolarjev in njegov južnokorejski sodobnik Naver, ki je vreden skoraj dvakrat toliko, sta le dva od tovrstnih primerov.

Ustanoviteljev prodornih internetnih podjetij pa ne najdemo le v velikih in razvitih državah.

Čehi nam varujejo računalnike

Največji češki internetni uspešnici sta AVG in Avast. Obe podjetji se ukvarjata z razvojem protivirusnih programov in imata že več kot 20-letno zgodovino, torej v resnici nista več start-upa. Prvi je po World Startup Reportu ocenjen na 1,4 milijarde dolarjev, drugi na milijardo.

AVG Technologies je eden vodilnih ponudnikov zaščitne programske in spletne opreme na svetu. Njihove rešitve uporablja okoli 187 milijonov ljudi. Podjetje sta daljnega leta 1991 v Brnu ustanovila Tomaš Hofer in Jan Gritzback pod imenom Grisof. Ustanovitelja sta iz njega že izstopila. Naziv podjetja so leta 2008 spremenili v AVG Technologies, pod to znamko prodajajo tudi vse svoje izdelke. Danes ima svoj sedež v Amsterdamu, po svetu 14 pisarn in okoli tisoč zaposlenih, od leta 2012 pa se z njihovimi delnicami trguje na newyorški borzi. Lani so pridelali več kot 407 milijonov dolarjev prihodkov, kar je 14 odstotkov več kot leto prej, in ustvarili 64 milijonov dolarjev dobička. Možnosti za rast je podjetje prikazalo po letu 2005, ko se je začelo širiti v ZDA in Veliko Britanijo. Takrat je v podjetje vložil tudi poljski podjetniški sklad, ki si je z nedavnim popolnim izstopom oziroma prodajo preostalega desetodstotnega deleža začetno naložbo povrnil 13-kratno in tako zaslužil 300 milijonov evrov.

budis-kucera-xx.1415606850.jpg.o.600px.jpg
Pavel Baudiš (desno) in Eduard Kučera, ustanovitelja podjetja Avast, ki ima s svojo zaščitno programsko opremo 16-odstotni svetovni tržni delež.

Da ste verjetno vsaj enkrat na svojih napravah uporabili zaščitno programsko opremo čeških razvijalcev, ima poleg AVG zasluge še ena češka tehnološka uspešnica, Avast. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1988 še v nekdanji Češkoslovaški. Medtem ko je AVG svoj sedež pred leti prenesel v Amsterdam, je Avast ostal zvest prestolnici Pragi, prodajne pisarne pa ima med drugim v Nemčiji, ZDA, Hongkongu in na Kitajskem. Lanski podatki kažejo, da je Avastovo varnostno opremo uporabljajo več kot 200 milijonov naprav po svetu, kar pomeni, da ima podjetje 16-odstotni tržni delež (največji je Microsoft s 23-odstotnim kosom trga). Med lastniki podjetja sta po skoraj 25 letih še vedno njegova ustanovitelja Eduard Kučera in Pavel Baudiš, zadnji pa je z »veliko investicijo«, kot so zapisali pri portalu TechCrunch, marca letos v lastniško sestavo Avasta stopil eden največjih svetovnih skladov CVC Capital Partners. Višina vložka sicer ni znana, je pa novi vlagatelj vrednost podjetja postavil pri milijardi dolarjev.

Poljaki obvladujejo vzhodnoevropsko spletno trgovino

Podjetje, ocenjeno na milijardo dolarjev, imajo tudi Poljaki. Njihov internetni biser in pionir spletne trgovine Allegro se je po raziskavi analitskega podjetja Alexa Internet uvrstil na 192. mesto po obiskanosti spletnih strani na svetu - za primerjavo, nemška različica Ebaya je na 64. mestu. Ambicije podjetja nikakor niso omejene zgolj na poljski trg, obvladuje namreč 75 spletnih strani v 20 državah in velja za največjo tovrstno storitev v vzhodni Evropi. Allegro ima več kot tisoč zaposlenih, okoli 13 milijonov uporabnikov, pred dvema letoma pa so prek platforme prodali nekaj manj kot 200 milijonov predmetov.

Podjetje je leta 1999 v Poznanju ustanovil na Poljskem živeči Nizozemec Arjan Bakker v sodelovanju s tedaj 19-letnim programerjem Tomkom Dudziakom. Že zelo kmalu po ustanovitvi leta 1999 ga je kupil spletni trgovec Tradus, ki je od leta 2008 hčerinsko podjetje južnoafriškega konglomerata Naspers. Arjan Bakker pa je še dolga leta ostal v podjetju kot delničar in kot predsednik upravnega odbora, do leta 2012 je družba imela tudi poljskega direktorja.

Madžarski Prezi osvojil svet s programom za predstavitve

Med več kot milijardo dolarjev vredna internetna podjetja se je uvrstil tudi madžarski LogmeIn, ponudnik oblačne platforme za oddaljeno povezljivost naprav. Kot pišejo na spletni strani, povezujejo okoli 125 milijonov naprav. Podjetje je leta 2003 ustanovil madžarski računalniški inženir Marton Anka, ki je zdaj tehnični direktor, sedež podjetja pa so vmes preselili v ameriški Boston. Mimogrede, tam ga ima tudi slovenska Celtra, ki je eden najuspešnejših slovenskih start-upov, katerega ustanovitelj Mihael Mikek je z bratom in ženo letos že uvrščen na Managerjevo lestvico 100 najbogatejših Slovencev, celotno podjetje pa je ovrednoteno na 170 milijonov evrov. Podobno kot Celtra so se tudi pri LogmeInu odločili, da razvojno ekipo ohranijo na domačih tleh. Lani so imeli za 166 milijonov evrov prihodkov, kar je 22 odstotkov več kot predlanskim. Podjetje World Startup Report njegovo vrednost ocenjuje na 1,2 milijarde dolarjev. Širši javnosti je podjetje manj znano, ker so njegovi uporabniki (spet podobno kot pri Celtri) podjetja.

Tudi drugo največje madžarsko internetno podjetje Ustream svoje plačljive storitve ponuja predvsem poslovnim uporabnikom, med njimi velikim medijskih hišam, čeprav je bila storitev najprej razvita za ljudi, ki želijo v živo, s sliko, komunicirati na daljavo, kar še vedno omogoča brezplačnim uporabnikom. Storitev omogoča neposredno predvajanje videoposnetkov. Sedež ima v San Franciscu, doslej je pridobilo že več vlagateljev, ki so vanj vložili več kot 60 milijonov dolarjev, pripisujejo pa mu vrednost 150 milijonov dolarjev.

Čeprav gre za veliko manjše in mlajše podjetje, pa je že kar precej poznan madžarski produkt Prezi, programsko orodje, namenjeno izdelavi bolj dinamičnih predstavitev. Mlado podjetje, leta 2009 so ga v Budimpešti ustanovili dva Madžara in Šved, World Startup Report ocenjuje na 75 milijonov dolarjev. Kot večina start-upov, ki jim uspe prodreti na svetovne trge, so se tudi Madžari odločili za odhod v Silicijevo dolino, razvojno ekipo pa so ohranili v Budimpešti. Prezi ima po svetu 45 milijonov uporabnikov, do danes pa je prejel za 14,3 milijona investicij, nazadnje leta 2011 od danskega sklada Sunstone in ameriškega Accela.

Estonija, domovina Skypa

Posebno pozornost kaže nameniti Estoniji. Država z 1,2 milijona prebivalcev in za skoraj polovico manjšim gospodarstvom od slovenskega je svetu med drugim dala Skype, orodje za komuniciranje prek spleta. Njegova ustanovitelja sta bila sicer Niklas Zennstrom in Janus Friis, Šved in Danec, toda programsko opremo so razvili štirje estonski programerji. Leta 2005 ga je za 2,5 milijarde dolarjev prevzel Ebay, novi lastnik pa je od leta 2011 Microsoft. Za estonsko inovacijo je ameriški tehnološki velikan odštel 8,5 milijarde dolarjev. Skype ima okoli 800 milijonov uporabnikov, o pravi velikosti platforme pa govori podatek, da obseg pogovorov prek Skypa dosega že 40 odstotkov obsega govorov prek konvencionalnih telekomunikacijskih kanalov.

zennstrom-niklas-bl.1415606844.jpg.o.600px.jpg
Niklas Zennstrom (levo) in Janus Friis, soustanovitelja Skypa, ki ima danes okoli 800 milijonov uporabnikov.

Tudi vrednosti naslednjih dveh največjih internetnih podjetij v Estoniji, spletne trgovine Grabcad in razvijalca iger za pametne telefone Creative Mobile, glede na velikost trga ni zanemarljiva. Oba start-upa sta ocenjena na sto milijonov evrov. Naj za primerjavo dodamo, da z izjemo Outfit7 in Celtre (te omenjena raziskava sicer ni zajela) Slovenija tako močnih podjetij na tem področju nima. Spletna trgovina Mimovrste, raziskava jo uvršča na drugo mesto največjih internetnih podjetjih pri nas, naj bi bilo vredna 'zgolj' 20 milijonov dolarjev, iskalnik najdi.si pa 13 milijonov.

Zakaj je Estonija pred Slovenijo

Enako kot Slovenija je tudi Estonija neodvisnost pridobila leta 1991. Takrat je manj kot polovica prebivalcev imela telefonsko linijo. Danes ima Estonija eno najhitrejših širokopasovnih povezav na svetu, prvi na svetu pa so leta 2007 dovolili spletno glasovanje na splošnih volitvah, brezplačen wi-fi na javnih površinah je nekaj običajnega. Že leta 1998 so bile vse šole priključene na splet, estonska vlada pa je dve leti pozneje dostop do interneta označila za eno človekovih pravic. Zaradi vsega naštetega ima Estonija danes največ start-upov na prebivalca, v poslovnem središču v Talinu pa je svoj dom našlo 150 tehnoloških podjetij, med njimi tudi veliko iz internetne industrije.

Sloveniji poleg solidne telekomunikacijske infrastrukture konkurenčnih prednosti za razvoj internetnega ekosistema medtem nimamo, menijo naši sogovorniki. »Slovenija je na področju spletne trgovine tako rekoč zgolj uvoznik, tovrstni slovenski ponudniki so omejeni na lokalni trg. Tehnologijo, ki jo imamo na voljo, uporabljamo premalo. Še vedno bolj prisegamo zgolj na klasične modele,« meni Aljoša Domijan, solastnik spletne trgovine EnaA.

friis-janus-bl.1415606846.jpg.o.600px.jpg
Janus Friis, eden od ustanoviteljev Skypa, ki ima danes okoli 800 milijonov uporabnikov.

Več ambicij po prodoru na tuje trge bi rad videl tudi Rok Kragelj, področni direktor spletne trgovine Kaymu.si. Ta je sicer del berlinskega inkubatorja start-upov Rocket Internet, največ vrednega nemškega podjetja na področju novih tehnologij, ki so ga ustanovili bratje Samwer in ki se pripravlja na vstop na borzo (o tem smo pisali v septembrski številki Managerja, članek najdete na povezavi [manager.finance.si]). Kot eno od pomanjkljivosti Kragelj navaja pomanjkanje investicijskega kapitala. »Lahko imamo še tako poenostavljen postopek za ustvarjanje podjetja in super start-up kulturo, vendar dokler ne bo investicijskih projektov in dokler banke ne bodo ponujale poceni kreditiranja, lahko govorimo le o dobrih idejah,« pravi.

Kaj sploh je internetno podjetje? Meje se brišejo

Čeprav je internet kot tehnološka osnova izhodišče vseh podjetij, ki jih je zajela raziskava World Startup report, so njihove primarne panoge precej različne. Te obsegajo komunikacijske storitve, iskalnike, igre in spletne trgovine. Prav panoga, v kateri delujejo, je ena pomembnih ločnic v vrednosti teh podjetij. Najvišje vrednosti dosegajo podjetja, ki zagotavljajo komunikacijske storitve; povprečna vrednost tistih, ki so bila zajeta v raziskavi, je bila okoli 20 milijard dolarjev. Največ podjetij pa se ukvarja s spletno trgovino in iskalniki.

Je torej trg s spletnimi trgovinami in iskalniki že zasičen? Butina meni, da nikakor ne. »Spletno trgovino je danes težje zgraditi do zadovoljive velikosti kot pred desetimi leti, a panoga je še vedno tako rekoč v povojih,« dodaja. Še več, meje med internetnimi in bolj tradicionalnimi podjetji čez čas po njegovem mnenju ne bo več. Vsa bodo morala prej ali slej spletne rešitve vpeljati v svoje poslovne procese. Tudi prevzemi se bodo nadaljevali. »Nekateri bodo poskušali nove kompetence razviti sami, drugi pa jih bodo prisiljeni kupiti,« še pravi Butina.

Kragelj ob tem dodaja, da bomo v bližnji prihodnosti priče povezovanju sistemov. Tako bo stranka prejela optimalno rešitev v optimalnem času. Priložnost torej vidi v personalizaciji ponudbe specifičnim končnim uporabnikom in v inovativnih sistemih za angažiranje kupcev pri nakupnih procesih.

Kako se vrednotijo internetna podjetja

Bostjan-Spetic-Zemanta2.1415606851.jpg.o.600px.jpg

Kot pojasnjuje Boštjan Špetič, slovenski sodelavec raziskave World Startup Report, so podjetja vrednotili na podlagi raznovrstnih informacij, javnih in nejavnih. Odvisno od podjetja so pri vrednotenju upoštevali najvišjo borzno vrednost, vrednost ob prevzemu, vrednotenje podjetja ob zadnji naložbi, kjer takih podatkov ni bilo, pa so približno vrednost podjetja ocenili glede na prihodke ali število uporabnikov. Špetič sicer pravi, da namen ankete ni bila »nujno znanstvena natančnost, ampak mapiranje«, torej sistematiziranje podjetij iz internetne panoge glede na ocenjeno vrednost.

Omenimo še, da pri vrednotenju podjetij veljajo nekoliko drugačna pravila kot pri klasičnih podjetjih. Tudi pri vrednotenju internetnih podjetij so sicer pomembne in najbolj natančne klasične metode, a ima internetna industrija nekaj posebnosti. Vlagatelje tako zanimajo finančni kazalniki, kot so EBITDA, ki kaže, kakšen denarni tok je podjetje sposobno ustvarjati, prihodki, dobiček, likvidnost oziroma denarni tok, ki kaže, ali podjetje redno plačuje svoje obveznosti, ter neto dolg. Model vrednotenja internetnih podjetij pa poleg tega upošteva še število posameznih obiskovalcev spletne strani ali aplikacije v primerjavi s celotnim prometom, gibanja na trgu, pričakovano rast uporabnikov, konkurenco in dobičkonosen poslovni model. Ne pozabimo, da so bila nekatera mlada podjetja, tudi taka, ki sploh še niso ustvarjala resnih prihodkov in dobička, kupljena po astronomskih vrednostih; omenimo na primer ponudnika komunikacijskega orodja WhatsApp, ki ga je Facebook letos kupil za 22 milijard dolarjev, ali nedavni Microsoftov 2,5 milijarde dolarjev vreden prevzem švedskega Mojanga, ki je mladino obnorel z igro na Minecraft mobilnih napravah.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...