So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Je spodbujanje start-upov rešitev slovenskega gospodarstva ali samo prazen-up?

Čas branja: 5 min
03.11.2014  10:15
Podjetništvo ni zabava, ni »licenca za lastni bankomat«. Podjetništvo je vojna s krvavimi žrtvami. Podjetništvo je odgovornost do drugih: kupcev, zaposlenih, delničarjev, ne do sebe.
Je spodbujanje start-upov rešitev slovenskega gospodarstva ali samo prazen-up?

Start-upi so novorojenčki gospodarstva. In kot vsi otroci potrebujejo nego in skrb. Delo, vloženo vanje, je neprimerno manjše od rezultata, ki ga prinašajo. Kar start-upi »prihranijo« pri finančnih virih, več kot nadomestijo s stournimi delovnimi tedni zaposlenih. Start-upi niso podjetja, katerih gorivo je denar ali akumulacija, nasprotno, start-upi so podjetja, ki vampirizirajo nefinančne vire in predvsem delovni elan zaposlenih ter tako gradijo svojo konkurenčno prednost in si poskušajo izbojevati svoj prostor pod soncem.

Start-upi, če pogledamo holistično, za gospodarstvo in narod niso poceni: izplačujejo nizke plače za zelo veliko dela; davkov ne plačujejo bog ve kaj; socialno breme med njihovim poslovanjem je precejšnje, če propadejo, pa še večje. Posledica propada start-upov so izgubljena leta, izgorelost, finančna izpraznjenost ustanoviteljev in pogosto otroci, ki so odraščali brez staršev. Zavedanje o teh posledicah bi moralo biti nujni sestavni del razmisleka oblikovalcev politik. In marsikateri zagovornik brezkompromisnega start-upiranja bi se moral vprašati, ali njegovo slikanje mavrične podjetniške prihodnosti ni krivo za manjšo ali večjo družinsko ali družbeno tragedijo, ki bo najverjetnejša posledica ustanovitve podjetja. O tem govorimo mnogo premalo in večinoma žalostni razpleti podjetniških avantur padejo na skrita ramena skupnosti, kjer neopazno razjedajo družbeno tkivo.

Podjetništvo ni zabava, ni »licenca za lastni bankomat«. Podjetništvo je vojna s krvavimi žrtvami. Podjetništvo je odgovornost do drugih: kupcev, zaposlenih, delničarjev, ne do sebe.

Podjetništvo ni zabava, ni »licenca za lastni bankomat«. Podjetništvo je vojna s krvavimi žrtvami. Podjetništvo je odgovornost do drugih: kupcev, zaposlenih, delničarjev, ne do sebe. Kot vidimo, podjetništvo ni nekaj, kar bi uspevalo neumnim ali nespretnim. Neumen kmet ima debel krompir samo vsake kvatre - preostali čas pa strada. Po 20 letih počasi spoznavamo, da ti niti zveze ne pomagajo. Ko bankrotirajo tudi tako finančno/politično/strateško/... razvajani posamezniki, kot so Bavčar, Šrot, Valant in družina Janković, je treba ugotoviti, da so ekonomski zakoni močnejši od lokalne folklore. Da je podjetništvo predvsem delo in nenehna tekma za zadovoljevanje interesov deležnikov. Da je treba hitro teči in veliko trenirati. Da pokrivanje neučinkovitosti (predrage ponudbe, sprejete zaradi na primer podkupnin ali mreženja) ne traja večno. In da če ne treniraš, če ne verjameš popolnoma in če nisi pripravljen žrtvovati svojega ugodja za uspeh podjetja, uspeha gotovo ni.

Kar 99 odstotkov start-upov ne bo preživelo v zamišljeni obliki. Facebook, Google, Twitter ... so izjeme, ne pravilo. Zaradi brbotajoče start-upovske scene celo velika podjetja opuščajo razvojne oddelke, saj je precej ceneje za pridobitev tehnologije kar kupiti start-up. Intelektualno lastnino, razvito s podplačanimi kreativci v start-upu, je možno zelo poceni kupiti od vlagatelja, ki želi izhod.

Tipičen scenarij: imaš dobro idejo. Eno od tisočev, ki iščejo financiranje. Narediš start-up, najdeš venture sklad. Podpišeš pogodbo in dobiš denar, z njim pa obveznosti. Svetovalce in druge cash-burnerje. Denar je kmalu porabljen, uresničitev ciljev pa zaradi velikopoteznosti teh precej pod postavljeno mejo. Pride bridge posojilo in venture sklad poveča svoje lastništvo z 20 na 60 odstotkov. Upravljavec sklada govori s svojim prijateljem v multinacionalki, ki o tehnologiji razmišlja, ter mu vložek proda. Multinacionalka je dobila tehnologijo ceneje, upravljavec venture sklada je zaslužil, ustanovitelji pa pač odpišejo nekaj let trdih prizadevanj in so veseli, da jim banka ne zapleni družinske hiše.

Še enkrat: večina start-upov konča v bankrotu. Od preostalih jih je del prodanih zaradi dostopa do trga ali tehnologije. Samo najboljšim bo uspelo preživeti.

Mlada podjetja so kot otroci. Če jih je premalo, družba umre. Če jih je pa preveč, so pa z njimi prav tako težave. Pri na primer desetih jih je težko primerno prehraniti, jim omogočati prostor za rast in jih predvsem vzgojiti, da postanejo odrasli, družbi vračajoči ljudje.

V Sloveniji vlada prava inflacija najrazličnejših start-up tednov, šol podjetništva, izborov najboljših poslovnih načrtov, podobnim tekmovanjem za mis... Imamo celo dijaške start-upe, pri katerih (nezavedno?) preusmerjamo mladež iz šolskih klopi v podjetniško džunglo. Spodbujamo nastanek novih, kot da bi z množico novorojenčkov lahko nadomestili primanjkljaj dijakov in študentov. In to je prava težava Slovenije. Podjetniških idej imamo več kot dovolj. Če k temu dodamo pregovorno ne-sodelovanje tukajšnjih državljanov, je humusa za podjetniško kreacijo malih entitet, ki se samostojno (in seveda »neodvisno«) poženejo v svojo dirko za ekonomski preboj, več kot dovolj.

A težava Slovenije ni v začetku podjetja, temveč pozneje - takrat, ko bi podjetje moralo začeti živeti od svojih prihodkov. Majhen, dvomilijonski trg namreč pomeni, da imaš lahko tisoč kupcev, ne 100 tisoč. Če jih želiš imeti 100 tisoč, potem je treba odpirati druge trge. Prag dosega ekonomije obsega pa se z vsakim dodatnim trgom zviša, saj se zvišajo stroški za prevode, trženje in prodajne službe ter ne nazadnje za delovanje v različnih jurisdikcijah. Start-up pa je vreden zaupanja šele takrat, ko se približa ali doseže ekonomijo obsega - takrat iz ideje nastane podjetje, katerega edini cilj je po definiciji ustvarjanje dobička.

Če k temu dodamo togo in birokratsko okolje, ki energijo iz usmerjenosti v cilje podjetja razsipa za samo delovanje (vsaka ura, porabljena s pridobivanjem dovoljenja, je ura, ko ne razmišljaš o izdelku in kupcih), so razmere za rast še slabše. Podjetništvo v Sloveniji je plavanje v medu: zaradi viskoznosti okolja porabiš zelo veliko energije za majhen premik.

Namesto spodbujanja nastanka podjetij s simboličnimi vložki 10-50 tisoč evrov zagonskega kapitala, bi morali ta sredstva povečati in nameniti za pomoč podjetjem na poznejših stopnjah razvoja. Namesto gradnje tehnoloških inkubatorjev (jih je dovolj in z raznovrstnimi kompetenčnimi/odličnostnimi centri resnično preveč) bi potrebovali »access to market« inkubatorje - nekakšne prodajne salone tehnologije. Slovenska start-up hiša v San Franciscu je dober primer in začetek. Namesto lažjega odpiranja podjetja raje lažje tekoče poslovanje tega. Namesto popularizacije patentiranja raje boljšo in predvsem hitrejšo zakonsko zaščito, podprto s podporo diplomatskih predstavništev po svetu (start-up se težko pravno bojuje z multinacionalko - veliko več lahko naredi država z mehkimi pritiski).

Hkrati pa bi morali razmisliti, kaj lahko naredimo, da Slovence naučimo sodelovanja. To je za podjetništvo nujno. Ni namreč dobro, da iz enega start-upa nastaneta dva podobna, ker se ustanovitelja nista mogla sporazumeti. Prav tako ni dobro, da uspešen start-up ne more do kadrov, saj vsak, ki je sposoben, lovi svojo idejo. Še najslabše pa je, da ni povezovanja podjetij. V Sloveniji je »merger & acquisition« tako rekoč znanstvena fantastika. Podjetja se ne združujejo in ne povezujejo - največkrat zato, ker prevzemanemu podjetju »še kar nekako gre in bomo o povezovanju razmišljali, če bo huje«. Združevanje je za start-upe zelo pomembna rešitev, saj nas hitreje prepelje čez prej opisane prelomnice. In tu ne mislim pogodbenega - sodelovalnega - združevanja, temveč pravega, kapitalskega. Pri pogodbenih sodelovanjih namreč ni vpliva ne na kapital, ne na prihodke, ne na dobiček. Je kot »lizanje sladoleda čez steklo«.

Slovenceljstvo je močna sila tudi v podjetništvu. Za božjo voljo - huje je bilo že včeraj, reši se danes. Ali pa nehaj zapravljati čas z brkljanjem in se pridruži ekipi, ki lahko revolucionira svet. Priznajmo si že končno, da miselnost »ni pomembno, ali je grunt majhen, pomembno je, da imam nad njim popolno oblast« ubija vsakršno rast in da je škodljiva. Ne vem, ali ne bi bilo v šole precej bolje uvesti poučevanje medsebojnega sodelovanja kot podjetništva. Menim, da bi več naredili tako za gospodarstvo kot tudi za družba na splošno.

Za konec: v Evropi in razvitem svetu (razen ZDA) je težava »complacency« - zadovoljnost z zdajšnjimi razmerami, ki duši inovativne pobude. Zato je treba spodbujati generacijo idej - da se ljudje premaknejo iz naslanjačev varnih služb in skočijo v podjetništvo. Menim, da je tega v Sloveniji zaradi nacionalnega značaja dovolj. Področja, na katerih mlada podjetja potrebujejo pomoč, so v poznejši fazi - v mitigiranju malega trga in preboju v tujino.

Namesto nekritičnega copy-pasta tujih praks in »modernih priporočil« bi bilo treba razmisliti o svojevrstnih potrebah in tukajšnjih zaviralcih podjetniških spodbud. Trdim, da za gospodarstvo naredimo precej več z usmerjanjem energije in denarja v splošno lajšanje podjetniškega okolja kot pa s posebnimi ukrepi za generacijo novih podjetij.

Po izkušnjah z oblikovanjem lokalnih politik (na primer SPS) ne verjamem, da se bo pojavil takšen premislek. Precej lažje, intelektualno manj naporno in predvsem z manj stopanja po tujih prstkih in izbojevanih privilegijih je pokriti kupček dreka s pisanim klobukom in to razglasiti za modo in trend. V skladu z intelektualnim dometom na ministrstvih in zbornicah domicilnih razočaranih gospodinj z dosmrtnim mandatom pisanja politik in ukrepov ter splošnega mešanja gnojnice.

Zato bo ta deželica verjetno še dolgo (do finalnega bankrota?) vrhunsko okolje za start-up podjetja, ki bodo tisti hip, ko pridejo na radar tujine, morala spakirati kovčke in si poiskati okolje, v katerem bo naslednji korak - skaliranje - lažje.

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Andrej Mertelj je večji del zadnjega desetletja in pol preživel na pogovorih s finančnimi vlagatelji, kot mentor podjetnikom in start-upom ter kot član različnih izbornih komisij start-up tekmovanj in vladnih posvetovalnih teles. Kot serijski podjetnik zdaj postavlja svoj tretji resni start-up – Datalab Agro.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...