So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Kako država zatira študente podjetnike

Čas branja: 5 min
17.10.2014  12:58
Namesto da država spodbuja študente in njihove podjetniške ideje, ustvarja ovire za posel
Kako država zatira študente podjetnike

Študenta, ki ima v času študija podjetniško idejo, bo precej drago stalo, če bi jo želel preizkusiti v praksi. Ker študentskega espeja ni več, mu preostane le ustanovitev navadnega espeja. V praksi to najpogosteje poskušajo reševati z napotnicami prek podjetij prijateljev ali znancev.

Na nas se je obrnila študentka, ki izdeluje lesene izdelke in bi jih rada prodajala na trgu, zato jo zanimajo možnosti, kako to idejo uresničiti v praksi. Ustanovitev polnega espeja, kjer bi morala mesečno plačevati vsaj dobrih 300 evrov prispevkov, bi jo stalo preveč, prav tako nima 7.500 evrov za ustanovitev d. o. o.

Previsoki stroški na leto od uresničitve podjetniške ideje, ki bi bila lahko uspešna, odvrnejo približno šestino študentov.

studentka-th.1413397849.jpg.o.600px.jpg
Foto: thinkstock

Brez podjetja se v praksi ne da preizkusiti idej

Podjetnik in predavatelj na ljubljanski ekonomski fakulteti Blaž Zupan pojasnjuje, da imajo študenti zelo zanimive rešitve, ki jih morajo tržno testirati, torej prodati. »Za to pa večinoma potrebuješ espe ali d. o. o., kar precej poveča tveganje razvoja rešitve, saj morajo plačati visoke mesečne prispevke, hkrati pa izgubijo vse študentske pravice (študentske bone, bivanje v domu in podobno),« pojasnjuje Zupan.

To po njegovih izkušnjah precej znižuje podjetniško aktivnost med študenti predvsem višjih letnikov, ki bi lahko že med študijem začeli podjetniško pot, tako pa po diplomi prek zavoda za zaposlovanje pogosto obremenjujejo državni proračun.

Sistem kaznuje mlade z idejami

»Sistem je tako izrazito nenaklonjen mladim, ustvarjalnim in podjetnim posameznikom, ki so kaznovani s fiksnimi stroški že, če želijo samo testirati rešitev,« pravi Zupan. Seveda je jasno, da je davke treba plačevati, a bi bilo po njegovem bolje, če bi jih od dejanskega dohodka, ne vnaprej in v fiksnem znesku.

Najpogosteje rešujejo s študentskimi napotnicami

In kakšne so možnosti, če študent ne želi ali ne zmore odpreti espeja ali d. o. o.? Lahko dela prek avtorske ali podjemne pogodbe, osebnega dopolnilnega dela, pogosto pa poiščejo v družini ali med prijatelji podjetje, prek katerega lahko izdajo račun, sami pa v podjetju delajo prek študentske napotnice. Koliko znaša strošek v vsakem primeru (pri znesku 400 evrov), predstavljamo v infografiki zgoraj. Do lani je bila za študente rešitev tako imenovan študentski espe - oblika popoldanskega espeja, ki je veljal samo za študente. Ti so obdržali status rednega študenta in vse ugodnosti, za espe pa so plačevali dobrih 30 evrov prispevkov na mesec.

zupan-blaz2.1413397851.jpg.o.600px.jpg
Blaž Zupan, EF: Država naj spodbujanja podjetništva, še posebej med mladimi, ne kaznuje s fiksnimi, od prihodkov oziroma dobička neodvisnimi davki.

Še strožje omejitve pri študentskem delu?

A pozor, država namerava z reformo podražiti študentsko delo oziroma ga še bolj oprispevčiti po načelu vsako delo šteje, ga še bolj omejiti, že z novim letom pa bodo spremembe tudi na področju osebnega dopolnilnega dela.

Spomnimo, letos predlagana reforma študentskega dela pod vlado Alenke Bratušek je predvidela plačevanje prispevkov tako z delodajalčeve kot študentske strani. Neuradno pa naj bi pod novo vlado Mira Cerarja predlog še bolj zaostrili in tako še bolj zmanjšali obseg študentskega dela. A za zdaj ni ne duha ne sluha o pogajanjih socialnih partnerjev na to temo. Jože Smole iz Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) pravi, da pričakujejo novi predlog reforme, saj je zdajšnji predlog poln omejitev.

Na ministrstvu pravijo, da nam časovnice, kdaj bi lahko obravnavali reformo, ne morejo dati, in dodajajo, da je predvidena v koalicijski pogodbi, na podrobnejša vprašanja pa včeraj niso odgovorili.

Osebno dopolnilno delo ima preveč omejitev

Že z novim letom pa se spreminja tudi sistem osebnega dopolnilnega dela. Po novem bodo namreč veljale vrednotnice. V našem primeru bi si lahko študentka - ko bi pri AJPES priglasila delo - vsak mesec kupila vrednotnico in tako prodajala svoje izdelke. A pri tej obliki dela velja omejitev letnih prihodkov na približno tri tisoč evrov, to pomeni, da bi lahko študentka tako zaslužila največ 250 evrov na mesec, od tega pa bi morala plačati tudi 25-odstotno akontacijo dohodnine.

Pravilnik, ki bo podrobneje opredeljeval to obliko dela, mora pripraviti ministrstvo za delo. Tam pa pravijo, da imajo še dovolj časa, saj je rok za pripravo 31. december. Na Financah se ob tem sprašujemo, ali je treba res vse delati v zadnjem hipu.

Možnost »najema« d. o. o.

V Zavodu mladi podjetnik pa nameravajo udeležencem njihove MP šole o podjetništvu omogočiti, da idejo ceneje preizkusijo v praksi. Kot je pojasnil Borut Borštnik, bodo tistim, ki bodo imeli najboljše ideje, pa ne bodo imeli dovolj denarja za začetek, pomagali tako, da jim bodo »posodili« d. o. o., prek katerega bo več udeležencev lahko preizkusilo svojo idejo v praksi.

Naj se vrne študentski espe

Vsekakor bi bila najboljša rešitev vnovična vzpostavitev študentskega espeja, se strinjata tako Zupan kot Borštnik. »Obdavčitev espejev naj se prilagodi tako, da se prispevki vsaj za neko začetno obdobje plačujejo v deležu od prihodka ali dobička, študent pa naj ne izgubi vseh pravic, ki jih ima,« poudarja Zupan.

Študentski espe podpirajo tudi v ZDS. Država po besedah Smoleta namesto da ustvarja priložnosti ustvarja ovire, in študent, če ne bo imel priložnosti, bo pač delal na koncu tudi na črno, če bo treba.

Ena od možnosti za študente, ki bi želeli biti podjetniki, bi lahko bile tudi tako imenovane šolske pravne osebe, dodaja Zupan. Te za primerno provizijo oziroma pod pokroviteljstvom sponzorjev omogočijo izdajanje računov vsem, ki tržno testirajo svoje ideje. »Ko se nekaj izkaže za zanimiv posel, pa potem lahko ustanovijo svoj espe ali podjetje in normalno poslujejo naprej,« pravi Zupan.

Osebno dopolnilno delo

Oblika osebnega dopolnilnega dela velja že zdaj, z novim letom pa bo treba za to obliko dela kupiti vrednotnico, ki bo mesečno stala devet evrov in bo enaka ne glede na vrednost opravljenega dela.

Študent, ki bi tako delal, bi lahko na mesec zaradi letne omejitve zaslužil največ 250 evrov, kupcem pa bi moral izdati tudi račun.

Pri tej obliki dela bi lahko uveljavljal 10 odstotkov normiranih stroškov in tudi dejanske stroške prevoza in prenočitve v zvezi z oprav­ljanjem dela ali storitev.

3.000

evrov je polletna omejitev za zaslužke prek osebnega dopolnilnega dela.

Espe

Pri ustanovitvi espeja znašajo minimalni prispevki dobrih 300 evrov na mesec, k temu pa je treba prišteti še druge stroške (denimo računovodstvo, če ga študent sam ne vodi, pa tudi stroške TRR, če ga študent odpre).

Študent lahko pri odprtju espeja uveljavlja tudi olajšave, kar na začetku zniža stroške prispevkov na dobrih 200 evrov.

Popoldanski espe so za študente ukinili in velja samo še za redno zaposlene. V primeru te oblike espeja znašajo prispevki namreč samo dobrih 60 evrov.

316,86

evra znašajo minimalni prispevki za polni espe za september.

Študentsko delo

Trenutno je treba pri študentskem delu plačati 23-odstotno koncesijsko dajatev in dvoodstotno dodatno koncesijsko dajatev ter prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Z reformo naj bi tako delodajalci kot študenti plačevali tudi prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (8,85 odstotka delodajalec in 15,5 odstotka študent) ter prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Med pogajanji so se pojavili tudi predlogi, da naj bi tudi študenti plačevali prispevke za zdravstvo.

505

evrov trenutno znaša strošek delodajalca ob neto zaslužku 400 evrov - ta znesek naj bi se po reformi povečal za vsaj 10 odstotkov.

Avtorska pogodba

Pri tej obliki dela ni omejitev pri višini dohodkov ali opravljenih urah.

A pozor, vseh del ni možno opravljati prek avtorske pogodbe - ta pogodba se namreč lahko uporablja samo v primerih, ko gre za avtorsko delo (denimo predavanja, pisanje raziskav, izvedenska mnenja, tehnični načrti, skice...).

602

evra znaša strošek delodajalca ob neto zaslužku 400 evrov.

Podjemna pogodba

Ta oblika pogodbe je od avtorske pogodbe dražja, ker je obremenjena še s posebnim 25-odstotnim davkom.

Pri tej obliki pogodbe ni omejitev pri višini dohodkov ali opravljenih urah.

Prek podjemne pogodbe lahko delavec dela skoraj vsa dela, a pozor - delo mora biti začasno in ne sme vključevati elementov delovnega razmerja.

740

evrov znaša strošek delodajalca ob neto zaslužku 400 evrov.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...