So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Klanšek: S pomočjo Kickstarterja smo prodali več kot tisoč koles

Čas branja: 8 min
10.10.2014  12:34
Niko Klanšek ni navaden podjetnik. Ko je razvil svojo idejo o pametnem električnem kolesu FlyKly, po začetni kapital ni šel v banko, temveč kar na spletni portal za množično financiranje Kickstarter. Uspelo mu je prepričati 2.358 ljudi, ki so mu zaupali več kot 700 tisoč dolarjev (približno 535 tisoč evrov). S čim je mladi podjetnik, ki ga je košarkarska žoga ponesla čez lužo, navdušil toliko kupcev?
Klanšek: S pomočjo Kickstarterja smo prodali več kot tisoč koles

Niko Klanšek je prek Kickstarterja do denarja že prej pomagal nekaterim slovenskim podjetnikom. Lani jeseni pa se je podviga lotil še sam s FlyKly. Razvili so pametno električno kolo z dosegom do 50 kilometrov brez polnjenja. Ne ponujajo celega kolesa, le zadnji obroč, ki si ga potem sami namestite na svoje kolo. Upravljate ga lahko s pametnim telefonom ob pomoči mobilne aplikacije FlyKly. Na aplikaciji izberete hitrost, in ko začnete vrteti pedale, se elektromotor vklopi in drži želeno hitrost, dokler ne nehate vrteti pedalov in s tem izklopite elektromotorja.

Intervju je bil prvič objavljen v reviji Moje Finance

klansek-niko8-ih.1410599482.jpg.o.600px.jpg
Niko Klanšek Foto: Irena Herak

Vaše pametno električno kolo boste kmalu ponudili kupcem. Kdaj se bo to zgodilo?

Oktobra in novembra lani smo naredili kampanjo na Kickstarterju in takrat smo obljubili, da bodo kolesa končana do letošnjega maja. Toda zgodilo se je precej sprememb. Prvotno kolo smo precej izboljšali, za približno 50 odstotkov je manjše in lažje, mogoče pa ga je vgraditi na še več koles. Prvi vlagatelji bodo tako kolesa dobili septembra, cilj pa je, da ga do konca leta dobijo vsi, ki so nas finančno podprli.

Zakaj ste se odločili za množično financiranje, in ne za obisk banke?

Kickstarter je dober za tri stvari. Ena je seveda zagonski denar. Druga je preizkus trga, da vidiš, ali si ljudje izdelek sploh želijo in kakšnega si želijo. Tretja stvar pa je, da spoznaš velikost možnega trga. Vse to izveš, še preden greš v proizvodnjo.

Morebitni kupci torej nekako pomagajo pri razvoju izdelka?

Drži. Prvi cilj je bil pridobiti sto tisoč dolarjev, kar smo dosegli že v 35 urah. Potem smo imeli še skoraj 40 dni. Kaj bomo pa zdaj, smo se spraševali. In postavili smo si nove izzive. Upoštevali smo želje kupcev in to je potem pritegnilo dodatni denar.

Od kod sploh ideja za pametno električno kolo?

Sam sem imel že prej podjetje FlyKly. Leta 2010 sem začel z mopedi. V New Yorku smo razvili izdelek, proizvajali pa smo ga na Kitajskem. Najprej smo prodajali po ZDA, pozneje pa še po celotni Evropi. S tem sem se naučil precej o delovanju trga. Ko sem potem prišel v Slovenijo, sem nameraval ostati samo tri mesece, vendar sem že začel razvijati idejo za pametno kolo. V tem obdobju sem tudi drugim slovenskim podjetnikom pomagal pri kampanjah na Kickstarterju in tako spoznal veliko zanimivih ljudi, ki so pripomogli k razvoju FlyKly. Vse, kar sem zaslužil s FlyKly prej, torej pred Kickstarterjem, sem vložil v ta projekt. Po kampanji na Kickstarterju pa sem se povezal z italijansko družbo, s katero smo skupaj nadaljevali razvoj pametnega kolesa.

Prvi cilj je bil pridobiti sto tisoč dolarjev, kar smo dosegli že v 35 urah.

Zakaj kolo, in ne več motor?

Ko sem se ukvarjal z mopedi, sem ugotovil, da je to za večino ljudi prevelika stvar. Kolo je bolj zanimivo. Potem sem ugotovil, da ljudje ne bodo pripravljeni kupiti kar celega kolesa, saj že imajo svojega, zato je bilo bolj zanimivo, da izdelamo samo zadnje kolo in ga prilagodimo staremu, kupec pa ga potem sam zamenja. Pa tudi sam sem se vedno vozil s kolesom. V New Yorku denimo lahko na kolesu doživiš in vidiš marsikaj zanimivega. To ni mesto za avtomobile, temveč za kolesa, pešce. Vodi pa nas glavna ideja, da bomo tako pripomogli k razvoju do koles prijaznih mest.

Ko ste od ljudi dobili denar, ti najbrž zahtevajo, da se potem držite svojih napovedi. Kako so se odzvali, ko ste napovedali zamudo pri dobavi?

Ljudje, ki že imajo izkušnje s Kickstarterjem, to razumejo. Vedo, da financirajo projekt, ki je šele sredi razvoja in se spreminja. Večina projektov je poznih, tudi zamujajo. Zato je načelno res bolje, da ima vsak, ki se tega loti, malo časovne rezerve in potem raje preseneti kupce, kot pa jih razočara. Rekli smo maja zato, ker smo želeli priti s kolesi na trg prav v začetku sezone. Večina ljudi zdaj zamudo razume, številni nas spodbujajo.

Kaj pa, če tega ne razumejo?

Potem ko smo se povezali z italijanskim podjetjem in z njim razvili precej izboljšan model kolesa, smo kupce marca povabili v Milano na preizkušnjo kolesa. Ko so ga videli, so razumeli. Zaradi dobrega odziva sem se odločil za še nekaj srečanj z vlagatelji. Pogledal sem, kje imamo največ naročnikov, in se z dvema kolesoma odpravil po svetu. Obiskal sem deset krajev, tri v ZDA - New York, San Francisco, Los Angeles - in potem z avtom še sedem v Evropi. V petek sem bil v Zürichu, v soboto v Münchnu, v nedeljo v Berlinu, v ponedeljek je bil na vrsti Hamburg, v torek Amsterdam, v sredo London in v četrtek Pariz. O srečanjih sem kupce prej obveščal po Twitterju, Facebooku in Kick­starterju. Napisal sem, na katerem vogalu se dobimo in kdaj. Prišlo je več kot tisoč ljudi.

Zanimivo trženje - z avtom vsak dan v drugo mesto. Večina podjetnikov dela prodajne disertacije, sami pa ste to poenostavili. Od kod vam takšen pristop?

Šolal sem se na univerzi v New Yorku, kjer učijo kreativnega razmišljanja in delovanja. Med študijem sem imel svoje podjetje in tako pridobil tudi praktične izkušnje. Internet in druga družabna omrežja danes omogočajo neposreden dostop do ljudi in tudi njihovo povratno informacijo. Tak stik se mi zdi pomemben, saj lahko izvemo, česa si ljudje želijo, kaj potrebujejo in kaj jim je všeč. Ljudem pa je všeč osebni stik.

Ko sem se ukvarjal z mopedi, sem ugotovil, da je to za večino ljudi prevelika stvar, raje imajo kolo.

Vas je ta razlika med obema kulturama spodbudila, da zamenjate okolje?

Vedno sem si želel živeti v ZDA. Ko sem bil star 18 let, so se mi sanje uresničile, saj sem odšel čez lužo na študij. Ker sem igral košarko, sem dobil štipendijo. Po dveh letih sem spoznal, da od košarke ne bom mogel živeti, zato sem odšel na boljšo univerzo. Odločil sem se za selitev v New York, pridružili ste se mi še mama in sestra. Z mamo sva se potem skupaj lotila posla s smutiji. Za ameriški trg smo razvili hranilen sadni obrok, pakiran v inovativno izdelano vrečko, ki omogoča, da sadni obrok ohrani svežino in vse hranilne vrednosti tudi do leto dni. Izdelki so postali uspešnica. Proizvajali smo jih v Belgiji, potem pa prodali v ZDA in na Japonsko. To sva delala štiri leta, da sem končal šolo. Potem sem iz same strasti začel s FlyKly. Odločil sem se, da se bom dve leti samo učil. Moj cilj je bil, da se vsak dan naučim čim več. Tako so mi poslovni izzivi pomenili nove izkušnje.

Od kod pa ideja za Kickstarter?

Ko sem junija 2012 prišel v Slovenijo, sem spoznal Luka Ločičnika, ki je naredil LLSTOL. Predstavil mi je svojo zgodbo. Imel je zelo dober izdelek, s katerim je želel na Kickstarter. Pri tem sem mu pomagal in to je bil prvi uspešni slovenski projekt na Kickstarterju. Potem se je o tem začelo govoriti po Sloveniji in podjetniki so me začeli prositi za sodelovanje. Pomagal sem izpeljati še pet projektov. Pri vsakem smo zbrali nekaj več denarja. Začeli smo z 22 tisočaki za LLSTOL, 44 tisočaki za blatnik za kolo Musguard, 109 tisoč za kamere Ondu, 248 tisoč za svetlomer za pametne telefone LUMU in potem FlyKly 700 tisoč. Zdaj se sam ukvarjam s kolesi, drugim Slovencem pa na Kick­starterju pomagajo prek platforme crowdfunding .si.

Kakšen je bil občutek, ko ste imeli cilj dobiti sto tisočakov, vlagatelji pa so vam jih zaupali kar 700 tisoč?

Najprej veselje, seveda, potem pa smo se zamislili. Kako bomo pa zdaj naredili tisoč koles? A sam temu pravim dobra težava.

Od kod je največ vlagateljev?

Iz ZDA jih je 50 odstotkov, drugi največji državi pa sta Nemčija in Avstralija.

Koliko koles pa so kupili Slovenci?

V Slovenijo smo prodali sedem koles in kar precej pametnih luči za kolesa. Rad pa bi dodal, da so nam bili Slovenci vseskozi v veliko pomoč pri promociji po spletu. Številni so nam tudi darovali dolar, da bi nas podprli.

Kaj je po vašem mnenju najbolj navdušilo kupce, da so vam vnaprej zaupali toliko denarja?

Najbrž tri stvari. Prva predvsem ta, da želimo mesta narediti do koles bolj prijazna. Druga je to, da kupijo samo zadnje kolo in ni treba kupiti celega kolesa. Tretja pa, da se kolo povezuje s pametnim telefonom, kar omogoča različne možnosti.

klansek-niko10-ih.1410599484.jpg.o.600px.jpg
Pogledal sem, kje imamo največ naročnikov, vzel dve kolesi in odšel po svetu. Foto: Irena Herak

Bodo vsi vlagatelji za svoj vložek dobili kolo ali se jim boste oddolžili kako drugače?

Vlagatelji so imeli različne možnosti. Ena je bila, da so vložili dolar, kar pomeni, da jih bomo omenili na naši strani. Druga možnost je bil vložek 59 dolarjev in za to bodo dobili pametno lučko. Naslednja pa so bile tri kategorije za pametno kolo. Prvih sto podpornikov bo kolo dobilo za 550 dolarjev, naslednji za 590 in zadnji za 700 dolarjev.

Ali bi lahko postali tudi solastniki podjetja?

Te možnosti ni na Kickstarterju.

Katere so bile na vaši poti največje napake, ki jih zdaj ne bi več ponovili?

Na začetku, ko smo kolo razvijali, je bilo veliko opravljenega na prijateljski osnovi. Vsi so bili sicer plačani, vendar z vsemi sodelavci nisem podpisal pogodbe. Razmerja niso bila dobro razdelana. Ko je bilo kampanje konec, pa je prišlo to na dan. O tem na začetku nisem razmišljal, saj sem imel le eno željo, in sicer, da to naredimo. Ne gre za to, da so nekateri dobri, nekateri pa slabi ljudje, gre za to, da se projekt spreminja. Treba je imeti podlago, in ko se stvari spreminjajo, jih je treba dodati v dogovore. To je bila moja največja napaka, drugih ni bilo.

Kako ste zdaj organizirani?

FlyKly je družba, registrirana v ZDA. Sam sem stoodstotni lastnik. Februarja smo se, kot rečeno, povezali s podjetjem iz Milana, ki je prej razvijalo podobne stvari, zato bomo zgodbo nadaljevali z njimi. So naši razvojni in proizvodni partnerji. Potem imamo še podizvajalce za nadaljnji razvoj lučke, ki jo proizvajamo v Sloveniji. Za odnose z javnostmi, dogajanje na družabnih medijih in oskrbovanje kupcev skrbim sam, zato da imam stik s kupci, s čimer se lahko bolj približamo njihovim željam.

Zakaj Milano, in ne kakšno podjetje v Sloveniji?

Italijanska družba, s katero smo se povezali, je na eni strani povezana z milansko politehnično univerzo, na kateri deluje veliko vrhunskih inženirjev, ki razvijajo zares odlične stvari, na drugi strani pa imajo zelo dobro proizvodnjo. Delali so že z različnimi podjetji, kot so Fiat, Ferrari, Ducati. Italija je tudi država koles in dobrega dizajna.

Kakšni so vaši prodajni cilji ali želje?

Trg je velik. Samo v Evropi je bilo denimo leta 2012 prodanih 1,5 milijona električnih koles. Gre za najhitreje rastoči segment koles med vsemi kolesi.

Koliko imate zdaj prodanih koles?

Ob pomoči Kickstarterja smo prodali več kot 1.100 koles. Na spletni strani [www.flykly.com] pa imamo zdaj odprto spletno prodajno linijo, na kateri lahko kupci naročijo izdelek. Pametno kolo pošiljamo po vsem svetu.

Boste še kako drugače organizirali prodajo? Mogoče z veletrgovci?

Za zdaj le po spletu, saj imamo tako neposreden dostop do uporabnikov, kar se nam zdi najpomembneje. Gradimo skupnost. Že od začetka smo to pametno kolo razvijali tako, da gre za spletni produkt. Tako ga lahko kupec sam sestavi, servisira, popravlja ...

Polovica kupcev je iz ZDA, drugi največji državi sta Nemčija in Avstralija, Slovenci pa so za zdaj kupili sedem koles.

Bi bilo smiselno, da bi Slovenci imeli svoj Kickstarter?

Po mojem mnenju ne, saj s to in podobnimi platformami že tako ali tako pokriješ celotni svet.

Nameravate ostati v tej zgodbi dolgoročno ali pripravljate podjetje za morebitno nadaljnjo prodajo?

Pametno kolo je samo začetek večje vizije in poslanstva podjetja FlyKly. Je le del večje zamisli, prva stopnica, prvi korak. Seveda pa so vedno tri možnosti. Ena je, da podjetje sam vodiš in razvijaš dalj časa, druga, da podjetje komu prodaš, tretja pa, da ga ponudiš vlagateljem z javno prodajo delnic. Sam sem odprt za vse tri možnosti, toda vedno le pod pogojem, da bo podjetje naprej živelo in sledilo osnovni ideji - s kolesi narediti pozitivno spremembo za mesta in uporabnike.

Imate mogoče kakšno oceno, koliko je vredno podjetje?

To sem vlagatelje spraševal tudi sam. Kako bi ocenili to podjetje, produkt? Pa so se vsi nasmejali in dejali, da ni pravila in naj ga ocenim tako, da se bo vsaj eden strinjal z mano. Tisti, ki bi ga kupil.

Kakšne nasvete bi dali mladim poslovnežem, ki razmišljajo o Kickstarterju?

Na Kickstarterju imaš tri stopnje. Pomembno je, da res dobro razviješ in dodelaš produkt. Vedeti moraš, kje in kako se bo vse skupaj proizvajalo, da vsaj s tem nimaš težav, ker te bodo tako ali tako prišle same. Drugič, samo udeležba na Kickstarterju ni dovolj. Treba je biti vseskozi promocijsko dejaven in v to vložiti veliko energije. Že prej moraš nabirati sledilce, zbujati pozornost, da ti sledijo po družabnih omrežjih. Morajo vnaprej vedeti, kdaj bodo izdelki na Kickstarterju. In še nekaj pomembnega. Že ko razvijate produkt, razmišljajte globalno.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...