So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Mlad gozdar gradi hiše iz hlodov

Čas branja: 3 min
22.09.2014  15:55
Prihodnje leto bodo začeli naročila iskati čez mejo, in sicer v Avstriji, severni Italiji in Švici, kjer bi radi dosegli višjo ceno kot doma
Mlad gozdar gradi hiše iz hlodov

Ker mlad gozdar Tadej Lever iz Šmart­nega ob Dreti po končanem študiju ni našel službe, si jo je ustvaril sam. Na začetku leta 2011 je začel delati hiše iz hlodov in odprl podjetje Alplog. Zdaj zaposluje dva prijatelja, sodeluje pa še s tretjim, ki ima svoj espe.»Prvi objekt smo postavili pri nas doma, kjer smo imeli pri roki večino orodja, ki smo ga potrebovali. Doma imamo namreč žagarski obrat za primarno predelavo lesa,« pravi Tadej Lever. Uporabljajo izključno slovenski les - smreko ali macesen z gorskih kmetij, ki v Zgornji Savinjski dolini rastejo na nadmorski višini 1.500 metrov.

»Skupaj z gozdarjem v gozdu izberemo primerna drevesa, pri katerih je premer debla od 35 centimetrov, in jih označimo za sečnjo. Poseka jih kmet, kadar pa ne utegne, to opravi naša ekipa in poskrbi tudi za spravilo lesa v dolino,« razlaga. Sečnja je samo pozimi, ravnajo pa se tudi po luninih menah, kadar vremenske razmere to omogočajo. Les pripeljejo v skladišče in ga takoj začnejo obdelovati.

P1130816.1411325676.jpg.o.600px.jpg
V Alplogu gradijo hiše iz hlodov tako, da jih polagajo drugega na drugega, na vogalih pa jih med seboj povežejo s posebnim spojem. Za takšno gradnjo je najboljši čim bolj svež les, ker suh razpoka in se krivi po svoje.

IMG-7538a.1411325677.jpg.o.600px.jpg
Enostavna brunarica na štiri vogale iz hlodov stane približno toliko kot zidan ali montažen enako velik objekt. Tadej Lever, Alplog

Naporno ročno delo namesto fitnesa

Vsako deblo ročno obdelajo, kar je tako naporno, da nihče iz ekipe ne pomisli, da bi po delu zavil še v fitnes, hudomušno pravi Lever. Najprej z debel ročno odstranijo skorjo z lupilniki. Strojno lupljenje ne pride v poštev, ker preveč poškoduje les. Nato vse hlode premerijo, oštevilčijo in jih vnesejo v posebne formule, na podlagi katerih lahko sestavijo načrt, po katerem izbirajo vsak naslednji hlod za hišo. Preden začnejo hlode sestavljati, vsakega še ročno olupijo z rezilniki. »Odrežemo dve ali tri letnice, da odstranimo najbolj neodporen les,« pojasnjuje Tadej Lever. Olupljene hlode - bruna - polagajo drugega na drugega, na vogalih pa jih med seboj povežejo s posebnim spojem.

Za takšno gradnjo iz svežih brun je najboljši čim bolj svež les. Suh les razpoka in se krivi po svoje. Ko povežejo sveže hlode, konstrukcija ostane trdna in se ne bo deformirala. Je pa res, da se bruna naravno sušijo, kar traja okoli štiri leta, v tem času pa se objekt poseda, dodaja Lever. Idejo za hiše iz hlodov je dobil po končanem študiju, ko kot gozdar ni našel zaposlitve in se je odločil, da gre na svoje in dela nekaj, od česar bo lahko živel. Les mu je blizu od malega, saj imajo starši žagarski obrat za predelavo lesa. Ko je v neki reviji videl stanovanjske hiše iz hlodov, so ga tako prevzele, da se je odločil ukvarjati s tem.Vse sile je usmeril v iskanje informacij o takšni gradnji. Literaturo je dobil v tujini. V Kanadi pa je navezal stik s podjetjem, ki izdeluje hiše iz hlodov po podobnem postopku. »Pomagajo mi z nasveti, ko imam pri gradnji težave,« pojasnjuje Lever.

Do zdaj so zgradili sedem objektov

Do zdaj je dobil naročilo in z ekipo postavil sedem objektov iz hlodov. Začeli so z nadstreškom za avtomobil. Drugo naročilo je dobil od avtokampa Menina v Rečici ob Savinji, in sicer za šestkotno savno, v kateri je prostora za 20 ljudi. V njej je peč na drva, streha pa je zelena z ekstenzivno zazelenitvijo. Stene in strop savne so iz macesna, ki lepo diši, ko je peč zakurjena, pravi Lever. Nato so naredili brunarico z dvema spalnicama, kuhinjo in kopalnico, s teraso in masažnim salonom na strehi, po dve počitniški hiški in stanovanjski hiši. Tadej Lever poleg slovenskega lesa pri gradnji uporablja tudi biovolneno izolacijo iz slovenske ovčje volne, ki jo kupujejo od Sovena iz Selnice ob Dravi. Uvaža le tesnila iz tako imenovane EPDM-gume, ki je odporna proti UV-svetlobi in temperaturnim razlikam.

Tesnila namestijo na stike hlodov, in sicer po notranji in zunanji strani. Prostor med hlodoma zapolnijo z ovčjo volno. Zaradi posedanja objekta morajo po posebnem postopku vgraditi okna in vrata - lesena, seveda. »Enostavna brunarica na štiri vogale iz brun stane približno toliko kot zidan ali montažen enako velik objekt,« zatrjuje Tadej Lever. Verjame, da bi v tujini dosegli višje cene, ker je kupna moč večja in biogradnja iz naravnih materialov bolj cenjenja kot pri nas. Čim prej bi radi prodrli čez mejo. Mikajo jih alpske države - Avstrija, severna Italija in Švica, kjer je takšna gradnja dobro uveljavljena. Tadej Lever napoveduje, da bodo prihodnje leto začeli iskati naročila v tujini.

Biogradnja kot pri hiši iz ilovice ali slame

Do konca leta so zasedeni z velikim projektom - stanovanjsko hišo z zapletenim tlorisom na križ in z 12 vogali, ki bo stala v Šoštanju. Zdaj delajo ostrešje, nato pa se bodo lotili še notranjosti. Položili bodo parket, lesene predelne stene in strope. Lani so imeli 57 tisoč evrov prihodkov, letos jih pričakujejo okoli 150 tisoč. Alplogovo hišo sogovornik primerja s hišo iz ilovice ali slame. »Naša gradnja je najbolj bio, hkrati je nizkoenergijska, potresno in požarno varna, pri gradnji ne uporabljamo nobenih lepil,« trdi Tadej Lever. Z ekipo se je na nedavnem obrtnem sejmu v Celju predstavil v okviru podjetnih talentov MOS.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...