So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Aleš Pustovrh: Kakšna Hrvaška, startupi morajo ciljati na zahodne trge

Čas branja: 8 min
17.09.2014  11:05
Pogovor z Alešem Pustovrhom, raziskovalcem na področju inovacij na Univerzi v Trstu, ustanoviteljem podjetja Bogatin in vodjo še mnogo drugih projektov, o priložnostih italijanskega startup ekosistema za slovenske startupe.
Aleš Pustovrh: Kakšna Hrvaška, startupi morajo ciljati na zahodne trge

Pustovrh meni, da premalo slovenskih startupov pomisli na Italijo. "Eno uro vožnje iz Ljubljane je 60-milijonski trg. Ena tretjina Slovencev govori dobro italijansko, gleda njihovo televizijo, k njim hodi nakupovat in na kavice. Istočasno pa se startupi ne širijo v Italijo. Zelo pogosto vidim slovenska startup podjetja, ki ob širitivi pomisli na države bivše Jugoslavije - jaz pa mislim, da smo si trenutno kulturno bližje z Italijo kot npr. s Črno Goro ali Makedonijo - zaradi EU, zakonodaje, prometnih povezav," pravi.

Pravi tudi, da sam pozna relativno malo globalno uspešnih italijanskih startup podjetij. "Poznam pa slovenske. Italijani so nam zavistni za podjetja, kot je Outfit 7," dodaja.

Ales-Pustovrh1.1410943033.jpg
"Ljudje iz italijanskih podjetij in institucij, ki jih poznam, so zelo delavni - veliko bolj kot povprečen Slovenec oziroma vsaj toliko kot slovenska startup podjetja."

Na kratko vaša zgodba - zakaj ste se odločili za delo raziskovalca na Univerzi v Trstu? In kako to, da ste se poleg vodenja podjetja in drugih projektov, s katerimi se ukvarjate, odločili še za akademsko pot?

Nisem tipični Slovenec, ki dela v tujini. Ne živim v Trstu, vozim se enkrat do dvakrat tedensko iz Ljubljane. Od vrat do vrat imam eno uro, torej je še bližje kot do Maribora. Sem že v Sloveniji včasih dalj časa potreboval do službe. Za raziskovalce pa je tipično projektno delo - pridobili smo projekt z mojega področja in nekako logično je bilo, da se ga lotim. S startupi se veliko ukvarjam in se tudi še bom v prihodnosti - to je bil eden od razlogov za delo v Italiji. Projekt mi omogoča priložnost za povezovanje slovenskega in italijanskega ekosistema.

Kakšno pa je to povezovanje?

Trenutno še bolj »švoh«, ampak delamo na tem, da se to v okviru tega projekta spremeni. Organiziramo dogodke, na katere vabimo startupe tako iz Italije kot iz Slovenije in drugih držav. Radi bi naredili prenos dobrih praks. Zanimajo nas pa tudi skladi tveganega kapitala - da bi Italijani začeli razmišljati o vlaganju v slovenske startupe. Pa bom dal kar konkreten primer: v Italiji je veliko »crowdfundinga«, kar nekaj lokalnih portalov. V Sloveniji večinoma poznamo Kickstarter, sem in tja kdo še Indiegogo, eno uro vožnje iz Ljubljane pa obstaja več manjših portalov, ki se s tem ukvarjajo. Niso sicer tako znani in masovni, so pa zagotovo lažje dosegljivi kot kakšni večji portali. Na splošno je v Italiji investitorski del ekosistema bolj razvit kot v Sloveniji, imajo več izkušenj in tudi sredstev za investiranje.

Kako pa je z visokotehnološkimi startupi v Italiji?

No, ravno tako imajo svoje težave, bom dal kar konkreten primer: V Sloveniji je znanstven sistem do sedaj nagrajeval raziskovalno odličnost, na primer objavljanje znanstvenih člankov. Sedaj se premikamo v smer nagrajevanja tudi za registracijo intelektualne lastnine, na primer patentov. Slovenija bo zato v nekaj letih postala ena izmed najbolj uspešnih držav, kar se tiče prijav intelektualne lastnine. Če je tvoja plača odvisna od tega, koliko patentov boš naredil, jih boš seveda naredil veliko. Italijani pa so šli še celo en korak dlje - raziskovalci oz. raziskovalni projekti tam so nagrajeni tudi glede na to, koliko spin-off podjetij ustanovijo. Zato je bilo ustanovljenih veliko visokotehnoloških podjetij, ki pa živijo točno toliko časa, kot živi projekt, potem pa ugasnejo. Italijani delajo podobne ali pa enake napake kot mi, samo, da so eno napako pred nami. Želja obeh držav je seveda, da bi intelektualno lastnino uspešno komercializirali. V Sloveniji zna patent pripeljati do komercializacije zelo, zelo malo ljudi. Italijani pa so naredili še en korak naprej - za komercializacijo naredijo podjetja, ki so sama sebi namen.

Kakšen je italijanski startup ekosistem?

Italijansko okolje je za startup podjetja zagotovo zanimivo. So naredili neke stvari in seveda tudi napake, ki jih mi še nismo. Zato je Italija zanimiva - lahko se kaj naučimo od njih in mogoče kakšne napake preskočimo. So pa tiudi področja, kjer je Slovenija pred Italijo.

Kakšna pa je najpogostejša napaka, ki jo delajo italijanski startupi?

Italijanski trg je velik, 60 milijonov ljudi. Italijani zelo veliko pozornosti dajejo italijanskemu trgu. Tudi Italijani sicer vedno bolj pogosto govorijo angleško, ampak vseeno delajo to napako, da se ne internacionalizirajo. Slovenski startupi s tem nimajo težav, saj zaradi majhnosti domačega trga že od vsega začetka gledajo izven naših mej. Istočasno pa opažam, da premalo slovenskih startupov pomisli na Italijo. Eno uro vožnje iz Ljubljane je 60-milijonski trg. Ena tretjina Slovencev govori dobro italijansko, gleda njihovo televizijo, k njim hodi nakupovat in na kavice. Istočasno pa se startupi ne širijo v Italijo. Zelo pogosto vidim slovenska startup podjetja, ki ob širitivi pomisli na države bivše Jugoslavije, kot je Hrvaška - jaz pa mislim, da smo si trenutno kulturno bližje z Italijo kot npr. s Črno Goro ali Makedonijo - zaradi EU, zakonodaje, prometnih povezav...

Koliko pa je slovenskih startupov v Italiji? Zakaj so toliko bolj popularne druge lokacije?

Kljub temu, da so slovenski startupi usmerjeni v mednarodno rast, se mi zdi način, kako se tega lotijo, pogosto napačen. Osebno sem bil pred kratkim v stiku s tremi startupi, ki so mi razlagali, da so uspeli na slovenskem trgu in načrtujejo preboj na makedonski, srbski ali črnogorski trg. Sam pa jih sprašujem: Zakaj bi hodili tja, kupna moč je majhna, trg je majhen, vstopne ovire pa so pogosto večje kot v drugih državah. Te države so lahko trg za širitev za druga podjetja, kjer so pomemben dejavnik na primer transportni stroški ali pa imajo s tem območjem kulturne ali zgodovinske povezave. Startupi pa teh nimajo.

Sam jim svetujem naj grejo raje na zahodne trge, na primer nemško govoreči trg, ki pokriva 100 milijonov bogatih potrošnikov. Ali pa naj grejo v Ameriko, če želijo uspeti globalno.

IT startup podjetja se želijo širiti najprej v Ameriko ali pa vsaj v London. Zanje sta že Avstrija in Nemčija relativno nezanimivi. Seveda pa je konkurenca v Silicijevi dolini veliko večja kot v Italiji, tam so veliko manjše možnosti za uspeh. Italijanski trg je sicer manjši kot ameriški, pa še vseeno zadosti velik - če startup uspe na italijanskem trgu, gredo njegovi ustanovitelji lahko zelo hitro v pokoj in sedijo na svoji jahti do konca svojih dni. Uspeti v Italiji pa je po mojem mnenju vseeno lažje kot uspeti v ZDA. Poleg tega lahko ustanovitelji še vedno živijo v Sloveniji in se jim ni potrebno preseliti, kar je za slovenska startup podjetja pogosto težko.

Kje še vidite neizkoriščene priložnosti?

Opažam tudi relativno malo povezovanja startup in visokotehnoloških podjetij v Sloveniji tik ob meji z Italijo. To je škoda, saj imamo recimo v Kopru, Sežani in Novi Gorici tehnološke parke, v Ajdovščini je Center odličnosti, obstajajo tudi druge institucije podpornega okolja, ki delajo dobro in so lahko privlačne tudi za italijanske startupe. Podporno okolje v Sloveniji - kljub temu, da tako »jamramo« - je relativno dobro razvito, tudi v primerjavi z Italijo. Tudi davčno je Slovenija za italijanska startup podjetja gotovo zanimiva. Italija pa je za slovenska startup podjetja zanimiva zaradi velikosti in razvitosti trga in njegove bližine. Skratka, ne dogaja se pogosto, da bi italijanski startupi prišli k nam ali pa slovenski v Italijo. Vsekakor pa potencial za to obstaja.

Ales2
"Če slovenskih podjetij v omenjenih mrežah zdaj ni zraven, ko se razvijajo tehnologije, jih ne bo zraven tudi takrat (čez 6, 7 let), ko se bodo iz teh tehnologij razvili produkti ter celotne nove panoge."

Kaj konkretno priporočate slovenskim startupom, ki želijo vstopiti na italijanski trg?

Konkretna priložnost se ponuja že v bližnji prihodnosti. V kratkem bo v Novi Gorici konferenca Coinvest, ki bo privabila kar nekaj italijanskih investitorjev. Startupom, ki iščejo kapital, priporočam, da se prijavijo na Coinvest. Poleg tega so na področju Furlanije prisotni trije relativno močni inkubatorji. Ti inkubatorji so: Polo Tecnologico di Pordenone, Friuli Innovazione Udine in Innovation Factory (Area di Ricerca Trieste). To so velike podporne institucije, ki so slovenskim startupom večinoma neznane in jim lahko pomagajo vstopiti na italijanski trg. Večina jih je od ene do dveh ur vožnje iz Ljubljane. Za lažjo predstavo - Furlanija je približno tako velika kot Slovenija - po številu prebivalcev je sicer manjša, vendar pa so zato bogatejši. In vsak slovenski startup, ki bo uspel v Furlaniji, se bo zlahka razširil po celotni Italiji.

Omenili ste italijanski startup sistem. Kateri del Italije ste imeli v mislih?

Za slovenske startupe je vsekakor najbolj zanimiva Furlanija, ki nam je najbližja, statusno pa ima dodatno avtonomijo in zato pogosto funkcionira podobno kot samostojna država. Ko bodo slovenski startupi ugotovili, kakšne so potrebe trga tam, bodo lahko razširili svoj produkt tudi v ostale predele Italije. Širitev v Italijo se mi zdi precej logična - najprej greš v Trst, Gorico ali Videm. Poskusiš narediti produkt, ki je zanimiv za kupce, potem pa to samo razširiš po celi države. Sodeluješ lahko tudi z zamejskimi Slovenci, v Italiji je slovenska banka... Skratka, vstop za slovenska podjetja je precej poenostavljen.

Kaj pa najbolj ovira slovenske startupe, da ne prestopijo naše zahodne meje?

Mislim, da nepoznavanje trga. Mogoče tudi jezik, ampak saj v Sloveniji ni problem najti nekoga, ki zna italijansko. Problem je, da startupi niti ne razmišljajo, da bi lahko Italija bila zanimiv trg. Dejstvo pa je, da je v Italiji lažje dobiti investitorja kot v Sloveniji, več jih je. Na področju investitorjev imajo tudi več zgodovine, saj investirajo že več 100 let.

Kako pa je z italijanskimi startupi v svetu?

Sam poznam relativno malo globalno uspešnih italijanskih startup podjetij. Poznam pa slovenske. Italijani so nam zavistni za podjetja, kot je Outfit 7.

Ima italijanski startup ekosistem še kakšno zanimivo lastnost?

Italijani trenutno zelo veliko pozornosti namenjajo komercializaciji inovacij. Nekega znanja, ki nastane na univerzah in tehnoloških centrih, je veliko, vprašanje pa je kako to zdaj komercializirati. Kako ustanoviti startupe, ki bodo bazirali na high-techu, na patentih. Kot sem omenil, so pri tem naredili nekaj napak, imajo pa tudi nekaj zanimivih rešitev, ki delujejo dobro. Imajo na primer specializirane sklade tveganega kapitala za prenos tehnologije z lastnim inkubatorjem za izobraževanje tehnoloških startup podjetij.

Če za trenutek prestopiva italijansko mejo, kakšno priložnost še vidite za slovenske startupe v tem trenutku?

Visokotehnološkim podjetjem priporočam vključevanje v mreže, ki že obstajajo v Evropi - npr. v Knowledge and innovation communities (KIC), ki jih podpira EIT (European Institute of Innovation and Technology). Na začetku so takšne mreže pomembne za razvoj novih tehnologij in raziskave. EU s tem ne podpira samo razvoj novih podjetij, ampak celih novih tehnologij. Čez nekaj let bodo pa iz teh mrež nastale verige vrednosti, t.i. ekosistemi povezanih podjetij. EU jih podpira s finančnimi sredstvi in pozornostjo, slovenska podjetja pa so relativno slabo vključena notri. Sam si to razlagam s tem , da je slovenskim podjetjem včasih lažje dobiti denar doma, in to nepovratna sredstva in pogosto v celotni vrednosti projekta, kot pa iti ven, kjer je običajno sofinanciran manjši delež projekta in kjer bi morali vložiti tudi lastna sredstva. Vendar pa bi bilo to na daljši rok zanje vseeno boljše. Če slovenskih podjetij v omenjenih mrežah zdaj ni zraven, ko se razvijajo tehnologije, jih ne bo zraven tudi takrat (čez 6, 7 let), ko se bodo iz teh tehnologij razvili produkti ter celotne nove panoge. Takrat pa bodo slovenska podjetja začutila potrebo po tem, da bi se priključila takšnim mrežam, kar pa bo težko. Tisti, ki se bodo vključili pozno, bodo lahko konkurirali samo z nizko ceno ali z dolgotrajnim razvojem v manjših tržnih nišah. Vendar bo to samo pobiranje drobtinic pogače, ki so jo bodo razdelila podjetja, ki so začela sodelovati že sedaj pri razvoju nove tehnologije.

Kako težko je priti zraven?

Težko bi rekel kako težko, treba je poizkusiti. Najbližji KIC (s področja ICT tehnologij) se nahaja v Trentu v Italiji. Kolikor vem, se mu je nekaj slovenskim podjetjem že uspelo priključiti, vendar pa je to premalo. Bosta pa ravno letos ustanovljena dva nova KIC-a - en s področja inovacij za zdravo življenje in aktivno staranje ter drugi s področja surovin.

Za konec pa me zanima še, kaj menite o stereotipu italijanov kot velikih uživačev, ki niso preveč delavni?

Ljudje iz italijanskih podjetij in institucij, ki jih poznam, so zelo delavni - veliko bolj kot povprečen Slovenec oziroma vsaj toliko kot slovenska startup podjetja. Edino, kar me je presenetilo, pa je njihov avgust - ferragosto, ko pa so dejansko na dopustu. Drugače pa se dela veliko in učinkovito. Ne smemo pozabiti - severna Italija je enako razvita kot Nemčija (GDP na prebivalca v Furlaniji znaša 93 odstotkov nemškega, GDP na prebivalca v Sloveniji pa zgolj 55 odstotkov nemškega) in tudi delajo toliko kot Nemci. Samo v Trstu sta se razvili tudi vsaj dve svetovno pomembni multinacionalki - Generali in Illy. Verjetno pa je stereotip Italijanov, da so veliki uživači in manj resni delavci, tudi eden od razlogov, da slovenska startup podjetja ne vidijo Italije kot zanimivega trga za širitev. Vabim jih, da poizkusijo in se prepričajo o nasprotnem.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...