So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Slovenski um, ki prodaja Bloombergu, Twitterju ...

Čas branja: 5 min
16.09.2014  10:24
Modul za detekcijo vsebine, ki ga je razvil Marko Grobelnik s sodelavci, že vpeljujejo v infrastrukturo velikana za poslovne informacije, preizkušajo pa jo tudi v Twitterju.
Slovenski um, ki prodaja Bloombergu, Twitterju ...

Prihodnost umetne inteligence je v globljem razumevanju sveta, pravi Marko Grobelnik, raziskovalec računalniških znanosti, projektni vodja iz Laboratorija za umetno inteligenco na Institutu Jožefa Stefana, eden od naših najboljših strokovnjakov za analizo podatkov, natančneje besedilno rudarjenje oziroma analiziranje velikih količin tekstovnih podatkov.

Grobelnik pravi, da gre pri analizi podatkov za temeljno tehnologijo, ki lahko rešuje veliko zahtevnih problemov v raznih kontekstih. V okviru umetne inteligence je pomembna pri strojnem učenju (machine learning) in podatkovnem rudarjenju (data mining). »Danes ni relevantnega področja znanosti in inženirstva, ki ne bi uporabljalo dela analitskih tehnik, gotovo to velja za spletne in jezikovne tehnologije, najbolj priljubljena področja pa so upravljanje odnosov s strankami, varnost in upravljanje proizvodnje.«

grobelnik-marko06-be.1409850592.jpg.o.600px.jpg
Foto: Aleš Beno

Računalnik ne razume zapletenosti našega sveta

V razvoj umetne inteligence globalno največ vlagajo industrija, vojska in varnostne agencije, eno od bolj poudarjenih področij pa je obvladovanje velikanskih količin podatkov - big data oziroma data science. Precej daljnosežne posledice pri delu s podatki ima uporaba »semantičnih tehnologij«, ki omogočajo povezovanje in razumevanje ter s tem kakovostne sinergije podatkov v sistemih. »Večna težava, s katero se ukvarjamo tudi na IJS, je razumevanje besedila. Težava je na videz preprosta, vendar celo petletni otrok veliko bolje razume besedilo od najzmogljivejšega računalnika, ki pač ne razume konteksta. Še vedno nam manjka jezik za opis kompleksnosti sveta - kako ga opisati, da bi ga računalnik razumel,« pravi Grobelnik.

Grobelnik poudarja, da je treba pri tem metode strojnega učenja razumeti predvsem kot pripomoček za obvladovanje kompleksnosti v podatkih, ki je ročno ne bi mogli obvladati v enakem času kot računalnik. »Včasih se zdi, da to ni povsem jasno, vendar računalnik ne počne ničesar, kar človek ne bi mogel početi ročno - razlika je le v hitrosti in obsegu reševanja problemov.«

Zelo aktualen problem je analiza družabnih omrežij in posledično povezovanje statistično-analitskih tehnik s humanističnimi vedami. V bistvu gre za razumevanje delovanja družbe, njene dinamike in komunikacije na raznih ravneh, pravi Grobelnik. »S podrobnim opazovanjem sveta, ki ga omogočajo računalniki, se odpira možnost globljega razumevanja socialnih procesov in uporabe tega znanja pri napovedovanju ter povratnem vplivanju na družbo.«

Modul, ki »prepozna« več kot sto jezikov

V bazi sistema Event Registry je 40 tisoč glavnih medijev z vsega sveta, 250 tisoč najpomembnejših blogov in tvitov. Sistem zajema novice v bolj ali manj realnem času (od 15 do 20 minut po objavi), jih zbira v sveženj oziroma grozd ter oblikuje v dogodke z veliko članki.

Primer inovativne tehnologije, ki so jo pred nedavnim razvili v Laboratoriju za umetno inteligenco, je modul za detekcijo vsebine v dokumentih, ki »prepozna« več kot sto jezikov. Vendar dokumentov prej ni treba prevesti in je zato operacija izvedena veliko hitreje kot s strojnim prevajanjem. »Z vmesnim statističnim jezikom je mogoče zgraditi primerjavo med vsemi temi jeziki, kategorizacijo, funkcije ... Gre za cross linguality, v slovenščini čezjezičnost oziroma povezovanje jezikov, prek katerega lahko primerjamo denimo slovenski in kitajski dokument brez strojnega prevajanja,« pojasnjuje Marko Grobelnik.

Modul za detekcijo vsebine že vpeljujejo v infrastrukturo vodilnega medijskega podjetja za poslovne in finančne informacije Bloomberg, preizkušajo pa jo tudi v Twitterju.

Register dogodkov, ki sestavi zgodbo

S čezjezičnim modulom kot osnovnim gradnikom razvijajo tudi sistem Event Registry za opazovanje globalne socialne dinamike ( [eventregistry.org] ). »Naš cilj je izdelava sistema, ki v realnem času zaznava večino svetovnih novic v raznih jezikih, iz tega oblikuje dogodke, iz dogodkov sestavi zgodbe, te pa prikazuje na različne načine in obvešča uporabnike,« pravi Grobelnik.

V bazi sistema Event Registry je 40 tisoč glavnih medijev z vsega sveta, 250 tisoč najpomembnejših blogov in tvitov. Sistem zajema novice v bolj ali manj v realnem času (od 15 do 20 minut po objavi), jih zbira v sveženj oziroma grozd ter oblikuje v dogodke z veliko članki. Tako povezuje članke o isti temi z vsega sveta in iz njih na koncu oblikuje zgodbe. »Takšna platforma bo podlaga za vrsto aplikacij, ki potrebujejo obvladovanje in razumevanje globalne socialne dinamike. Event Registry je zelo uporaben za tiskovne agencije, finančne institucije in okoljske organizacije. Marko Grobelnik ga je pred dvema mesecema predstavil na letnem srečanju organizacije IPCT (mednarodni svet za tisk in telekomunikacije), glavnega telesa za standardizacijo novičarske tehnologije, v katerem sodelujejo predstavniki vseh globalnih tiskovnih agencij. »Vsi vidijo v tem sistemu priložnost za korak naprej,« pravi Grobelnik.

»Navzven je Event Registry videti preprost, uporabniško prijazen, v ozadju pa je ogromno tehnologije: reševati mora vprašanja, kako sploh pridobiti vse te članke, kako besedila najprej obdelati lingvistično, potem semantično, potem čezjezično, iz tega oblikovati dogodke in potem vse skupaj vizualizirati. Vse to mora delovati nepretrgoma,« pojasnjuje sogovornik.

event-registry.1409850593.jpg.o.600px.jpg
Spletna stran [www.eventregistry.org]

Razvija tehnologije, v katere tehnološki velikani mečejo milijarde

Grobelnik je z nekaterimi sodelavci tudi soustanovitelj CyCorp Europe, evropske veje ameriškega podjetja CyCorp, ki se že leta preživlja s tradicionalno umetno inteligenco, utemeljeno na globokem logičnem znanju o svetu. »Vse aplikacije tega sistema izhajajo iz razumevanja in razlage sveta. Četudi je reševanje problemov s takimi pristopi precej zahtevnejše in dražje, je možno po tej poti priti do rezultatov, za katere je navzven videti skoraj neverjetno, da bi jih izdelal računalnik. Tehnologija, ki jo uporablja CyCorp, poskuša razumeti svet v podrobnosti in v tem smislu prihaja do zelo zanimivih konceptualnih preskokov. Za nas pomeni sodelovanje s CyCorpom pomembno razširitev pristopov, ki jih uporabljamo pri reševanju vprašanj modeliranja sveta. Lahko bi rekli, da je pristop CyCorpa še vedno pristop prihodnosti, ta trenutek pa je še prezgodaj za širšo komercialno uporabo tovrstnih tehnologij. Pri raziskovalnih projektih tovrstne pristope čedalje intenzivneje uporabljamo, Google, Microsoft, Facebook in IBM pa so pred nedavnim začeli intenzivno vlagati v tovrstne tehnologije (na primer Google Knowledge Graph in IBM Watson). V prihodnjih petih do desetih letih lahko zato pričakujemo pomembne preboje na področju globljega razumevanja sveta skozi orodja umetne inteligence,« pravi Grobelnik in poudarja, da so pri tem slovenski raziskovalci »na tem vlaku, povezani z vsemi drugimi središči v svetu, v katerih se ukvarjajo s tem področjem«.

V desetih letih 20 milijonov evrov

Medtem se v domovini pri prenosu znanja, pridobljenega z rudarjenjem podatkov, v tržne izdelke in storitve še vedno rado zaplete, pravi Grobelik. »S komercializacijo imamo v Sloveniji precej težav zaradi pomanjkanja tovrstne tradicije. V zahodni Evropi je položaj nekoliko boljši, vendar v primerjavi z ZDA vsi skupaj zelo zaostajamo. Še vedno žal drži opažanje, ki velja v Evropi, neformalno pa se pogosto sliši v Bruslju, da je cilj večine evropskih start-upov, da se prodajo na ameriški trg. Razlogov za to je več, vsekakor pa k temu pomembno pripomoreta evropska togost in nenaklonjenost tveganim poslovnim potezam.«

V Sloveniji je sicer področje umetne inteligence dobro razvito, saj je na IJS ter ljubljanski in mariborski univerzi na tem področju okoli 150 polno zaposlenih. V Laboratoriju za umetno inteligenco jih je trenutno približno 50. »Če bi moral povzeti delovanje naše raziskovalne skupine (ailab.ijs.si), bi uporabil tri pojme: zavzetost, zaupanje in kompetentnost. Ključ do uspeha raziskovalne skupine pa so ponavadi aktualno znanje, ki se stalno obnavlja, denar, ki omogoča intenzivno in inovativno delo in navzočnost, ter aktivne povezave z glavnimi centri po vsem svetu.«

Grobelnik pravi, da jim denarja ne primanjkuje, lokalna kriza v Sloveniji pa ne vpliva na njihovo delo, saj pridobijo več kot 95 odstotkov sredstev na mednarodnem trgu. »Denarja za raziskave v Sloveniji nikoli ni bilo prav veliko, zato smo se usmerili v pridobivanje sredstev na evropski ravni in v tem smo v Sloveniji z naskokom najuspešnejši: v desetih letih smo pridobili več kot 40 evropskih projektov oziroma več kot 20 milijonov evrov. To nas uvršča tudi med najuspešnejše tovrstne skupine v Evropi. Tak pogon seveda generira veliko rezultatov, zato smo ustanovili nekaj odcepljenih (spin-off) podjetij, ki del teh rezultatov razvijajo do tržnih izdelkov.« Med njimi sta sistem za hitro analizo velikih baz podatkov (QMiner) in omenjeni sistem za analitsko spremljanje globalnega medijskega prostora. Produkti bodo predvidoma na trgu prihodnje leto.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...