So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Tadej Vrabec: Nizozemcem nikoli ni težava ostati v službi nekoliko dlje

Čas branja: 5 min
05.09.2014  12:14
Intervju s Tadejem Vrabcem, zapriseženim ekonomistom, finančnikom, ki se je pred dvema letoma zaradi prakse v športni multinacionalki Nike odselil na Nizozemsko. Trenutno pa je zaposlen v farmacevtskem podjetju Janssen Biologics.
Tadej Vrabec: Nizozemcem nikoli ni težava ostati v službi nekoliko dlje

Vrabčeva selitev v tujino se je zgodila dokaj nenačrtovano. Na ljubljanski Ekonomski fakulteti je obiskoval mednarodni magistrski študijski program Poslovodenje in organizacija (IMB), ki v drugem letniku študija študentom omogoča, da opravljajo študijsko prakso in si tako pridobijo dragocene izkušnje. O razlogih za selitev pravi: »Ko sem po nekajmesečnem neuspešnem iskanju primerne prakse v Sloveniji začel pogledovati tudi proti tujini, so se stvari precej hitro odvile. V približno treh tednih po poslani prijavi sem že dobil potrditev, da sem bil izbran za opravljanje enoletne prakse v finančnem oddelku športnega marketinga v podjetju Nike na Nizozemskem.« Časa za priprave na selitev ni imel veliko, saj se s prakso začel že čez manj kot mesec dni po tem, ko je izvedel, da je bil izbran med prijavljenimi kandidati. Kot največjo težavo ob selitvi izpostavlja iskanje namestitve: »Že tako ali tako je na Nizozemskem zelo težko hitro najti primerno stanovanje za razumno ceno, če pa hočeš te stvari urediti kar iz tujine, pa je to še toliko težje. Sam sem imel srečo, da sem v Amsterdamu imel znance, ki so mi priskočili na pomoč in mi omogočili, da sem ob prihodu na Nizozemsko bival kar pri njih na kavču.«

Tadej-dd.1409911827.jpg.n.960px.jpg
"Sam bi mladim svetoval, da sami pri sebi razmislijo, kaj si v resnici želijo in kje lahko svoje cilje nato tudi uresničijo. Sploh ni nujno, da je tujina pravi odgovor."

Po končani praksi v Nike-u si se zaposlil v farmacevtskem podjetju Janssen Biologics BV - kako izgleda tvoje delo?

V Janssen Biologics v Leidnu sem zaposlen od jeseni 2013. Podjetje se ukvarja z razvojem in proizvodnjo bioloških zdravil in je del mreže farmacevtskih podjetij v lasti ameriškega podjetja Johnson & Johnson.

Opravljam delo finančnega analitika v oddelku finančnega planiranja in analiz. Delam v ekipi, kjer smo poleg managerja še štirje finančni analitiki. Vsak izmed nas skrbi za podporo določenim oddelkom, poleg tega pa si delimo tudi ostale zadolžitve. Sam trenutno med drugim na primer skrbim za poročanje naših finančnih rezultatov in planov matičnemu podjetju, analiziranje in planiranje števila zaposlenih in njihovih stroškov ter za finančno podporo campus modelu podjetij, ki so na Nizozemskem v lasti korporacije Johnson & Johnson.

Imaš tipični delovni dan in če ja, kakšen je?

Moj delovni dan se navadno prične okrog 8.30 ure, ko pridem v pisarno, in traja v povprečju tja do 18-ih. Sam potek dneva in stvari, ki jih počnem pa so predvsem odvisne od obdobja. V finančnem oddelku navadno že vnaprej približno vemo, kaj in kdaj bomo počeli. Vsaj za tiste osnovne zadolžitve lahko rečem, da je tako. Seveda pa je poleg osnovnih zadolžitev vedno tudi veliko drugega dela, tako da je sam delovnik na koncu vseeno zelo raznolik.

Kakšna je konkurenca pri iskanju službe v tujini na področju financ?

Konkurenca je zagotovo velika. Na vsak razpis, še posebej če gre za zaželeno delovno mesto v priznanem podjetju, prispe veliko prijav. Ker se s svojim zgolj osnovnim znanjem nizozemščine nisem mogel prijavljati na razpise, ki so zahtevali tekoče znanje tega jezika, se je število zame primernih razpisov zelo zmanjšalo. Ne glede na to sem službo dobil dokaj hitro, saj je od prve poslane prijave pa do podpisa pogodbe pretekel le približno mesec in pol. Seveda je pri tem poleg dobrega CV-ja in čim večjega števila izkušenj potrebne tudi nekaj sreče, da se na intervjujih z ljudmi dobro ujameš in jih prepričaš, da si najboljši kandidat.

Lahko narediš vzporednico s plačilom, ki bi ga za primerljivo delo dobil v Sloveniji?

V Sloveniji neposredno takega tipa dela nisem nikoli opravljal, težko direktno primerjam, kako je s plačilom. Vseeno pa mislim, da lahko s precejšnjo gotovostjo rečem, da je plačilo tukaj višje, kot bi ga dobil v Sloveniji. Seveda so višji tudi stroški življenja, tako da se razlika ob koncu nekoliko zmanjša.

Mislim pa, da je mladim ob začetku njihove karierne pomembno predvsem to, da dobijo priložnost za delo, ki jih veseli in s tem začnejo pridobivati izkušnje, brez katerih ne gre. Dobro plačilo je pri tem zgolj bonus.

Kakšne so glavne razlike v načinu dela med Slovenijo, delal si v svetovalnem podjetju Ernst & Young, napram delu na Nizozemskem?

Občutek imam, da Nizozemci gledajo na službo precej manj kot na neko nujno zlo. Zdi se mi, da jim ni nikoli prevelika ovira, da ostanejo v službi nekoliko dlje, če je to potrebno. Tako čez teden večino dneva preživijo v službi. Ne glede na to pa znajo zelo dobro ločiti med službo in prostim časom, tako da ni pričakovati, da bodo ljudje kakšne stvari v povezavi s službo opravljali čez vikend.

Kako kakovostna se ti zdi tvoja izobrazba - če jo primerjaš z izobrazbo sodelavcev, ki so študirali na primerljivi fakulteti na Nizozemskem?

Sam sem z izjemo študijske izmenjave na Dunaju ves študij opravil v Sloveniji, zato neposredno ne poznam nivoja študija na tukajšnjih univerzah. Mislim pa, da neke velike razlike ni in da sem v tem pogledu Nizozemcem povsem enakovreden. Ob iskanju prve zaposlitve zagotovo pomaga, če prihajaš z ugledne univerze, vendar je to vse prej kot glavni dejavnik. Občutek imam, da delodajalci precej več poudarka dajejo samemu študijskemu uspehu in ostalim udejstvovanjem med študijem ter predvsem dosedanjim delovnim izkušnjam.

Te sodelavci zaradi dejstva, da si tujec, kako drugače sprejemajo?

Sam nimam takega občutka. Čeprav je v Janssen Biologics večina zaposlenih Nizozemcev, pa je obenem tudi precej tujcev in na splošno je podjetje zelo mednarodno orientirano. Enako bi lahko rekel tudi za Nizozemsko kot državo na splošno. Jezik ni nikoli ovira, saj praktično vsi zelo dobro govorijo angleško.

Tadej-vp.1409911849.jpg.o.600px.jpg
"Mogoče so glavne prednosti življenja tukaj nekoliko višji standard in pa za mlade predvsem dejstvo, da imajo tukaj sedež številna podjetja, ki tako nudijo možnost zaposlitve."

Kakšna je kvaliteta življenja napram kvaliteti življenja doma?

Mislim, da sta kvaliteti življenja kar primerljivi, saj sta v obeh državah na visoki ravni. Na splošno človek tukaj dobi občutek, da gre za izredno urejeno državo, kjer stvari v večini primerov delujejo tako kot naj bi. Infrastruktura je na visokem nivoju. Povsod so na voljo kolesarske steze, prav tako pa je odlično urejen sistem javnega prevoza, tako da lahko z njim na cilj prideš včasih celo prej kot z avtomobilom.

Katere so glavne slabosti in glavne prednosti življenja in dela na Nizozemskem?

Mogoče so glavne prednosti življenja tukaj nekoliko višji standard in pa za mlade predvsem dejstvo, da imajo tukaj sedež številna podjetja, ki tako nudijo možnost zaposlitve. Za območje, kjer živim, lahko rečem, da je prednost tudi bližina letališča Schiphol, ki z leti povezuje praktično cel svet.

Slabosti ni veliko. Oddaljenost od Slovenije in domačih je ena. Čeprav so povezave dobre, pa je razdalja vseeno nekoliko prevelika, da bi za vikend odšel domov. Zame je ena izmed slabosti zagotovo tudi vreme, ki je precej bolj muhasto kot v Sloveniji. In čeprav je Nizozemska zelo lepa, je praktično v celoti ena sama ravnina. Se pa tudi na to človek navadi.

Je tvoj dolgoročni načrt ostati v tujini?

Trenutno mi največ pomeni, da živim v okolju, kjer se dobro počutim in da lahko opravljam delo, ki me veseli in mi omogoča rast v poklicnem smislu. To mi bo vodilo tudi v bodoče, pa kjerkoli že to bo. Zaenkrat še ne načrtujem vrnitve, saj bi rad pridobil kar se da veliko izkušenj v tujini, so pa pri teh odločitvah seveda pomembni tudi drugi dejavniki in usklajevanje z zasebnim življenjem.

Obstaja delovno mesto v Sloveniji, ki bi te pritegnilo, da bi se preselil nazaj?

Zagotovo obstaja. Vprašanje je le, če je na voljo. Če se pojavi v Sloveniji dobra priložnost, ki mi bo v kariernem smislu predstavljala izziv, bom o selitvi nazaj zagotovo razmislil.

Če bi se še enkrat odločal o odhodu v tujino, bi se odločil enako ali bi kaj spremenil? Daš lahko mogoče kakšen nasvet mladim, ki razmišljajo o selitvi v tujino?

Mislim, da bi se po tem, kar vem sedaj, kar isto odločil. Za nobeno odločitev glede dela in selitve v tujino na bi mogel reči, da sedaj gledam nanjo kot na napako. Tujina je zame postala sedanjost, ker mi je ponudila več priložnosti.

Sam bi mladim svetoval, da sami pri sebi razmislijo, kaj si v resnici želijo in kje lahko svoje cilje nato tudi uresničijo. Sploh ni nujno, da je tujina pravi odgovor. Za tiste, ki jim selitev v tuje okolje na predstavlja ovire, pa tujina zagotovo ponuja številne priložnosti. Kdor resno razmišlja o tem, bi mu svetoval, da se odloči narediti ta korak. Vsekakor se je bolje opogumiti in poskusiti, kot pa si pozneje očitati, da tega nisi storil.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...