So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Mussomeli: Mladi Slovenci so bolj zaprti vase, a vedo več od Američanov

Čas branja: 6 min
01.09.2014  23:29
Joseph Mussomeli, veleposlanik ZDA v Sloveniji, o pomenu pripravništev, razlikah med slovenskimi in ameriškimi študenti in o tem, ali bo Slovenija kdaj imela svojo različico Silicijeve doline.
Mussomeli: Mladi Slovenci so bolj zaprti vase, a vedo več od Američanov

»Mladi Slovenci so bolj introvertirani od njihovih ameriških vrstnikov. Neradi sprašujejo in debatirajo, ne v šolskih klopeh ne drugje. A ironija je v tem, da ima povprečen ameriški študent kljub temu manj znanja od slovenskega. Včasih se šalim, da bi jih morali križati med seboj. Tako bi dobili mlade ljudi, ki bi imeli znanje in bi si hkrati upali postavljati vprašanja,« je v intervju za Startaj.si povedal ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli.

Pravi, da se prihodnost za slovenska start-up podjetja skriva v nišnih trgih, ameriško veleposlaništvo pa jim lahko pomaga s povezovanjem z ameriškimi vlagatelji in podjetji. V pogovoru, ki je potekal ob robu sklepne prireditve Summer Economics Instituta - SEI (programa pripravništev za slovenske študente, ki ga organizirata ameriška ambasada in ameriška gospodarska zbornica Amcham), je spregovoril tudi o svoji najljubši tehnološki napravi in o tem, ali ima Slovenija možnosti za lastno Silicijevo dolino.

mussomelli-joseph-003-jm-1.1409571143.jpg.o.600px.jpg
"Včasih se šalim, da bi morali med seboj križati slovenskega in ameriškega študenta. Tako bi dobili mlade ljudi, ki bi imeli znanje in bi si hkrati upali postavljati vprašanja."

Zakaj so pripravništva, kot je SEI, pomembna? Kako lahko koristijo na eni strani študentom in na drugi strani podjetjem?

Izobrazba, ki jo mladi ljudje pridobijo v šolah, sama po sebi ni dovolj. S pripravništvi pa študentje pridobijo tudi praktične izkušnje. Moj najljubši množični morilec Mao Cetung je denimo dejal, da moraš nekaj narediti, preden se začneš učiti. Delo je učenje. In prav pripravništva dajejo to dragoceno možnost, v nasprotnem primeru lahko študentje obtičijo zgolj s teoretičnem znanjem. Po drugi strani so tovrstni programi koristni tudi za podjetja, saj ta pridobijo nove ljudi s svežimi idejami in pogledom na svet in hkrati preizkusijo potencialne zaposlene.

Bi lahko določena znanja, ki jih študentje pridobijo s pripravništvi, izkoristili tudi politiki ali diplomati?

Pripravništva organizira tudi naše zunanje ministrstvo, ki pa mlade ljudje kaj hitro preoblikujejo v male birokrate in ne inovativne mislece. V poslovnem svetu se zdijo pripravništva bolj koristna. Diplomacija pa je že po definiciji konservativna. Diplomacija si ne želi sprememb, razen če se cel sistem ne ustavi. S tem se sicer ne strinjam, ampak to očitno motivira večino birokracij.

Pred tedni sem se pogovarjal z ameriškim profesorjem podjetništva Jayem Ebbnom, ki meni, da so slovenski študentje enako podjetni kot njihovi ameriški vrstnik, morda še bolj. Bi se strinjali s to oceno?

Nisem strokovnjak, a menim, da so Američani zaradi svoje kulture hitreje pripravljeni sprejemati tveganja. Morda se sliši protislovno, da so mladi Slovenci, obkroženi s previdnostjo in starim socialističnim pogledom na svet, dejansko bolj inovativni, saj delujejo močneje proti svoji kulturi.

Kakšne razlike pa opažate med mladimi Slovenci in Američani?

Nekaj jih je. Glavna med njimi je ta, da so Slovenci bolj introvertirani, neradi sprašujejo in debatirajo, ne v šolskih klopeh ne drugje. Ironija se skriva v tem, da imajo mladi Američani kljub temu manj znanja od Slovencev. Včasih se šalim, da bi jih morali križati med seboj. Tako bi dobili mlade ljudi, ki bi imeli znanje in bi si hkrati upali postavljati vprašanja.

O prevzemanju tveganj mladih Slovencev veliko pove tudi podatek, da jih več kot 15 odstotkov že od začetka išče službo v javnem sektorju. Ali je to lahko težava in če je, kako jo lahko rešimo?

Mislim, da to ni težava per se. Potrebujemo namreč ljudi, ki se bodo odločali za delo v javnem sektorju. Ampak obstaja neka subkultura, ki ne želi v prvi vrsti služiti družbi, ampak si zgolj želi stabilno službo. To pa je nezdravo, tako med Američani kot Slovenci in še posebej med mladimi ljudmi, ki bi morali biti preudarno nepremišljeni (smeh). Morajo tvegati, biti drzni, ker nimajo še velikih odgovornosti. To je najboljši čas, preden dobiš otroke in partnerje.

Kako se je skozi vaše oči spremenil slovenski odnos do podjetništva v času vašega mandata?

V zadnjih štirih letih v Sloveniji opažam velik odmik. Reakcijo. Veliko ljudi je do zadnjih volitev menilo, da je Slovenija šla predaleč naproti neoliberalizmu in tržni ekonomiji in zato delujejo proti temu. A po mojem mnenju še posebej med mladim Slovenci obstaja tudi frustracija, da je bilo storjenega še premalo, da bi Slovenija imela odprto in dinamično gospodarstvo ter družbo. Opazil sem, da so ljudje bolj polarizirani - ne samo glede politike in zgodovine, ampak tudi gospodarstva.

mussomelli-joseph-011-jm.1409571163.jpg.o.600px.jpg
"Start-upe vidim tudi v širšem smislu - kot podjetniško strukturo, kjer imajo podjetja željo po inovacijah. Mislim, da ima Slovenija veliko prednost na tem področju."

Ali mislite, da Slovenci dobro sprejemamo neuspeh?

Tudi sam nisem bil nikoli dober pri tem. Simpatiziram s slovenskim odnosom do sprejemanja neuspeha. Poglejte samo razliko razumevanja bankrota v ZDA in v Sloveniji. Če bankrotiraš v ZDA, se izkažeš kot nekdo, ki ima pogum, ki je drzen in se trudi. Če se to ponovi večkrat, ali če kaže na znake korupcije, je to seveda slabo. A samo dejstvo, da si v bankrotu nima v ZDA nobene stigme. Medtem ko jo v Sloveniji ima. To kaže na previdnost v družbi.

Kakšne konkurenčne prednosti pa ima mladi Slovenec?

Veliko jih je. Dobro izobrazbo denimo. Nočem zveneti pokroviteljsko, ampak mislim, da je povprečen slovenski študent bolj inteligenten od povprečnega ameriškega študenta. Tako pač je. Če vzameš sto ameriških in sto slovenskih študentov, bodo Slovenci bolje opravili skoraj vsak test. Tudi v slovenski družbi kot taki je lažje delati, ste povezani, ljudje se med seboj poznajo. Včasih to lahko vodi v korupcijo, a je vseeno lepo živeti v družbi, kjer obstajajo nekatere povezave.

Kaj razumete pod besedo start-up?

Ne razumem je zgolj v tradicionalnem pomenu besede, ki označuje start-up podjetje. Glede na velikost jih imate sicer izjemno veliko, nekateri so celo odšli v Kalifornijo. Prav danes sem prebral, da je prvo slovensko podjetje Outfit7 (ustvarjalci aplikacije Talking Tom, op. a.), ki je vredno milijardo dolarjev, v Kaliforniji. Taki start-upi so odlični in predstavljajo način, kako preseči okorelo gospodarstvo, ki bremeni družbo. Start-upe vidim tudi v širšem smislu - kot podjetniško strukturo, kjer imajo podjetja željo po inovacijah. Mislim, da ima Slovenija veliko prednost na tem področju.

A vseeno morajo slovenski start-upi, če želijo rasti, v tujino. In največja centra za start-upe sta Silicijeva dolina in New York. Kako ameriška ambasada pomaga mladim slovenskim podjetjem, ki želijo v ZDA?

Večinoma delamo z ameriško gospodarsko zbornico AmCham. Naša glavna naloga sicer ni, da pomagamo start-upom. A ker si v Sloveniji želimo stabilnosti in blaginje, se s takimi podjetji veliko pogovarjamo. Dobivamo veliko njihovih sporočil, v katerih poudarjajo željo po kontaktu s posameznim investitorjem ali podjetjem v ZDA. Delujemo kot most. Ampak start-upov ne nagovarjamo, raje jih povezujemo z ljudmi, ki jim lažje razložijo, kako ameriški trg sploh deluje.

Katere so tri najpomembnejše stvari, ki jih start-up mora poznati, ko išče ameriško investicijo?

Ne vem, ali sem popolnoma primeren, da odgovorim na to vprašanje. Ameriški vlagatelji sicer radi vidijo, da del vlaganj prihaja tudi z druge strani. Mislim, da ne bodo vstopili samo s svojim vložkom. Želijo neko skupno partnerstvo. In iščejo zanimive storitev in izdelke, ki so že preizkušeni na trgu.

mussomelli-joseph-018-jm.1409571172.jpg.o.600px.jpg
"Kar dolgočasen sem, ko beseda nanese na tehnologijo."

Pa ste tudi sami navdušenec nad tehnologijo?

(smeh) Rad imam novo tehnologijo, a sem na tem področju vseeno bolj podoben neandertalcu.

Katera je denimo vaša najljubša naprava?

Moj bog. To bo kar moj ipad. Sicer pa jih nimam veliko.

Kaj mislite, da bo naslednja velika stvar v tehnološki industriji?

Koncept 3-D pakiranja (povezovanje čipov v celoto, op. a.) se mi zdi zelo privlačen in hkrati malce strašljiv. Mislim, da ima velik potencial, ampak to je nekaj, kar že obstaja. Kar dolgočasen sem, ko beseda nanese na tehnologijo.

Pa če pogledava bolj na široko. Kje bo v prihodnosti denar?

Denar bo, še posebej to velja za Slovenijo, v nišnih trgih. Tam, kjer je potreba po visokoizobraženi delovni sili, inženirjih in programerjih, in kjer je potreba po velikih inovacijah. Slovenci, predvsem mlajše generacije, imate zelo dobre ideje. Start-upi v Silicijevi dolini in drugod po ZDA delajo zelo dobro. Za državo z zgolj dvema milijonoma prebivalcev se zdi, da slovenska družba tovrstna podjetja celo zavira, da ne bi postali še bolj inovativni.

Ste lahko bolj specifični. O kakšnih inovacijah govorimo?

Nekaj takega, kar dela Fotona (proizvodnja optoelektronskih naprav, op. a.), Kolektor (med drugim proizvodnja komponent za avtomobilsko industrijo, op. a.) in Elektronček (naprave v igralniški industriji, op. a.). Danes sem denimo imel kosilo z lastnikom podjetjem Pipistrelom (Ivo Boscarol, op. a.). Neverjetno, da je tako majhna država svetovno znana v tem, kar delajo njena podjetja. Neverjetno je tudi, da Sloveniji ne gre bolje. Zavira jo namreč tradicionalno gospodarstvo. Če bi več delali na področju naprednih tehnologij, mislim, da bi bilo v Sloveniji boljše.

mussomelli-joseph-023-jm.1409571180.jpg.o.600px.jpg
"Mogoče sem malce pristranski, ker sem pred kratkim vozil teslo, ampak mislim, da bo Tesla vnesel velike spremembe na trgu."

Govorila sva o slovenskih podjetjih, kaj pa v globalnem smislu - katero vas najbolj navdihuje?

Dobro vprašanje. Ne smem reči Apple, ker me bo žena nadrla, saj meni, da so preveč materialistični. (smeh). Microsoft je še vedno tam nekje. Mogoče sem malce pristranski, ker sem pred kratkim vozil teslo, ampak mislim, da bo Tesla vnesel velike spremembe na trgu. Ustvarili so 60 milijard vredno podjetje iz tako rekoč ničesar. Večji so celo od General Motorsa.

Menite, da bi bila Silicijeva dolina možna tudi v Sloveniji?

Preprost odgovor bi bil, da nima prave kulture in gospodarskega okolja, saj to vsebuje še veliko pasti, ki so posledica socialistične preteklosti. Bolj pošten odgovor pa bi bil, da Slovenija nima dovolj ljudi, da bi postala Silicijeva dolina. Zanimivo pa bi bilo videti nadnacionalno različico, v sodelovanju z Avstrijo in Hrvaško.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...