So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Nasvet: Kako izbrati pravi podiplomski študij

Čas branja: 3 min
29.08.2014  15:58
Razmišljate o nadaljevanju študija, pa ne veste, kako izbrati program ter kdaj in kako začeti? In ali se vam sploh splača temu nameniti čas in denar? Za nasvet smo vprašali kadrovsko agencijo, psihologinjo in alumnija, ki sta podiplomski študij uspešno končala ob delu.
Nasvet: Kako izbrati pravi podiplomski študij

Obveščaj me o novih člankih:  

»Ljudje naj se za podiplomski študij odločijo zaradi dodane vrednosti programa oziroma svojega manjkajočega znanja, ne samo zaradi lažje zaposljivosti,« poudarja Eva Boštjančič, strokovnjakinja za psihologijo dela z ljubljanske filozofske fakultete. Delodajalci namreč navadno bolj cenijo delovne izkušnje kot formalno izobrazbo, zato je po njenem mnenju bolje delati kot študirati samo zaradi študija samega. Prav zato je pomembno, da človek po neki končani stopnji izobrazbe najprej nekaj let dela, preden se odloči za morebitno nadaljnje izobraževanje. Šele po določenem času v delovnem okolju se namreč izkaže, katera znanja mu manjkajo, poudarja Boštjančičeva.

Kako vam bo študij pomagal?

Podobno pravi tudi Alma Elezović, magistrica poslovnih ved z ljubljanske ekonomske fakultete. Po končanem študiju financ se je namreč zaposlila v tamkajšnji službi za mednarodno sodelovanje in kmalu ugotovila, da ji manjkajo predvsem mehke veščine s področja multikulturnosti. Zato se je odločila za podiplomski študij mednarodnega poslovanja. Podobno kot Boštjančičeva zato vsem, ki se odločajo za nadaljevanje študija, svetuje razmislek: »Treba je vedeti, zakaj izbereš nek program. Kaj ti bo prinesel? Kako ti bo pomagal? Pri tem se je pametno zanesti tudi na izkušnje prejšnjih diplomantov.«

Da z odločitvijo ni pametno hiteti, je prepričan tudi Denis Mancevič, izvršni direktor za korporativno komuniciranje v SIJ - Slovenski industriji jekla. »Glede na okoliščine je treba dobro razmisliti, katera dodatna znanja potrebuješ in kdaj. Ko ugotoviš, kaj ti bo prineslo dodano vrednost, pa najdeš najboljšo pot,« pravi Mancevič, ki se je po diplomah iz sociologije kulture in ruskega jezika ter mednarodnih odnosov redno zaposlil, potem pa se je odločil, da bo svoje znanje razširil še z magisterijem iz mednarodnega poslovanja in doktoratom s področja mednarodnih odnosov. Večino zadnjega je opravil iz Rusije, kjer je bil dobra štiri leta gospodarski svetovalec na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi.

bostjancic-eva1-us.1409251438.jpg.o.600px.jpg
Delodajalci bolj cenijo delovne izkušnje kot formalno izobrazbo, zato je po končani določeni stopnji izobrazbe bolje najprej nekaj let delati, preden se odločamo za morebitno nadaljnje izobraževanje.

Eva Boštjančič, psihologinja

Zmagovalna kombinacija znanj

Katera so torej tista znanja, ki so danes najbolj dobrodošla? »Pomembna je predvsem širina - kot se morajo prilagajati podjetja, se morajo tudi delavci. Tako imajo več možnosti na trgu in so bolj uporabni za delodajalca,« poudarja Mancevič. Podobno pravi Boštjančičeva: »Pri nas se vsebine na dodiplomskih in podiplomskih programih rade ponavljajo, zato naj ljudje raje izberejo drugo fakulteto in mednarodne programe, kjer je to mogoče. Nadaljevanje študija je namreč tudi odlična priložnost za spoznavanje ljudi, mreženje in nove poslovne ideje.«

Za ljudi z ožjo in bolj specializirano strokovno izobrazbo, ki delajo v gospodarstvu, so tako dobra izbira predvsem menedžment, MBA ali pedagoške smeri, svetuje Boštjančičeva. Da je kombinacija naravoslovnega ali tehničnega in ekonomskega znanja zelo obetavna, pravijo tudi v kadrovski agenciji Adecco. Mancevič pa poleg tega poudarja še znanje jezikov: »Danes precej ljudi govori angleško, hrvaško in morda še nekaj malega nemško ali francosko. Precej težje pa je najti koga, ki obvlada jezik katere izmed hitro rastočih držav - rusko, špansko ali kitajsko. Če temu doda še široko ekonomsko znanje, je to odlična kombinacija.«

Mancevic-Denis-xx.1409251440.jpg.o.600px.jpg
Glede na okoliščine je treba dobro razmisliti, katera dodatna znanja potrebuješ in kdaj. Ko ugotoviš, kaj ti bo prineslo dodano vrednost, pa najdeš najboljšo pot in program. Denis Mancevič, ki se je po diplomah iz sociologije kulture in ruskega jezika najprej redno zaposlil, potem pa naredil še magisterij in doktorat iz mednarodnega poslovanja in odnosov.

Če vas ne zanima, bo težko

Ob tem je na mestu vprašanje, ali so pri izbiri študija pomembnejši posameznikovi interesi ali zahteve trga. Sogovorniki poudarjajo, da je treba najti pravo ravnovesje - nekdo, ki ga snov ne zanima, bo moral namreč v študij vložiti veliko več dela kot tisti, ki uživa v tematiki. »Sicer pa je vse odvisno od posameznika, od njegovih sposobnosti, delovnih izkušenj, motiviranosti, pripravljenosti na kompromise,« pravijo v Adeccu. »V prihodnosti bodo najbolj uspešni tisti, ki bodo v danem trenutku znali dobro uporabiti in prodati svojo kombinacijo znanj, veščin in izkušenj - ne glede na področje dela.«

Določite si prioritete

Kaj torej lahko pričakujete, če se lotite študija ob delu? Predvsem veliko usklajevanja, so enotni sogovorniki. »Hkrati delati in študirati je zelo naporno, veliko je odrekanja. Ljudje zato potrebujejo dobro organizacijo, pomoč najbližjih in strpnost delodajalca,« pravi Eva Boštjančič. »Vse je stvar organizacije virov in časa,« poudarja Denis Mancevič, ki je moral delo in študij uskladiti tudi z mlado družino. »Sam sem se za izpit na doktorskem študiju na primer pripeljal tudi iz Dalmacije. Preprosto si moraš določiti prioritete.«



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...