So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Dobrodošli v dobi deljenja: časa, da ujamete vlak prihodnosti, ni več veliko

Čas branja: 4 min
25.08.2014  09:15
Ekonomija delitve je socialno-ekonomski model, ki temelji na izmenjavi izdelkov in storitev med različnimi ljudmi in organizacijami
Dobrodošli v dobi deljenja: časa, da ujamete vlak prihodnosti, ni več veliko

Revija Time je ekonomijo delitve (economy of sharing) uvrstila med deset idej, ki bodo spremenile svet, The Economist jo opisuje kot pomembno usmeritev z »neizmernimi možnostmi«, Forbes pa kot novo »motečo ekonomsko silo«. Strokovnjaki so jasni: živimo na planetu z omejenimi viri in ni treba biti genij za ugotovitev, kakšna bo prihodnost - v izmenjavi izdelkov in storitev.

V mestu nimam kje parkirati, taksistične službe pa so prepočasne in neprijazne. Iz žepa potegnem pametni telefon in ob pomoči aplikacije prikličem najbližje prosto prevozno sredstvo. Potujem v tujino, iščem nekaj poceni in domačega. Hotelske verige odpadejo, na Airbnb zato raje najamem čudovit apartma s pogledom na središče mesta. Enkrat na leto moram obrezati živo mejo, zato se mi električnega obrezovalnika ne splača kupiti. Nič hudega: na eni izmed spletnih strani za najem oziroma oddajo raznovrstnih predmetov ter storitev za nekaj drobiža orodje najamem za dan, teden ali leto.

Tehnologija znižuje transakcijske stroške, zato je izmenjava izdelkov in storitev med navadnimi ljudmi postala cenejša in obsežnejša. Seveda je bilo tudi pred internetom možno v najem oddati čoln, sobo ali pa otroški voziček, a vprašanje je, ali so bili vsi telefonski pogovori in dogovarjanja resnično vredni tistih nekaj evrov oziroma tolarjev. Danes spletne platforme in aplikacije, kot so Airbnb, Uber, Lyft, Couchsurfing, ThredUP, najel.bi, prevoz.org, učinkovito povezujejo povpraševanje in ponudbo, pametni telefoni in GPS pa ljudem omogočajo hitro najti prazno prevozno sredstvo. Podatki na družabnih omrežjih omogočajo preverbo uporabnikov in gradijo zaupanje v skupnosti, internetne plačilne storitve pa medtem pokrijejo transakcije. Vlak delitvene ekonomije je že v polnem zagonu, »klasični« ponudniki storitev in izdelkov se bodo torej morali hitro prilagoditi ali iskati nove rešitve.

dobadeljenja.1408904072.JPG.o.600px.jpg

Oddajam hišo, stanovanje, sobo

Največja zvezda delitvene ekonomije je Airbnb, internetna platforma, na kateri lahko posamezniki obiskovalcem oddajajo domove, sobe, stanovanja. Mlado podjetje iz San Francisca je s svojo storitvijo navzoče v 34 tisoč mestih v 190 državah. Prek Airbnb je bilo od leta 2008 opravljenih več kot 17 milijonov prenočitev, prijavljenih nastanitev pa je več kot 800 tisoč. Podjetje je letošnjega aprila pridobilo vložek v znesku pol milijarde dolarjev, analitiki pa vrednost podjetja ocenjujejo na 10 milijard dolarjev (tržna kapitalizacija hotelske verige Hilton je 24 milijard dolarjev). Britanski The Economist je pred meseci celo ocenil, da bi Airbnb ob trenutni rasti leta 2016 lahko prevzel desetodstotni delež trga in tako potopil marsikateri hotel. Za primerjavo dodajmo, da je v Ljubljani trenutno na voljo okoli 600 raznovrstnih nastanitev.

Dolgoletni direktor ljubljanskega Grand hotela Union Bogdan Lipovšek je jasen, da Airbnb pomeni konkurenco hotelom. »O tem ni dvoma. Vsak, ki oddaja sobo na trgu, je naša konkurenca. Airbnb pa še posebno, saj je popolnoma nepoštena konkurenca,« opozarja Lipovšek. Kot pravi, sam ne nasprotuje tovrstnim ponudnikom, a »pogoji morajo biti za vse enaki«. Pri tem pa opozarja na plačevanje davkov, turističnih taks in prijavljanje gostov. Lipovšek še meni, da so na področju poslovnega turizma hoteli še vedno prva odločitev. »Recepcija deluje kot tajništvo, sobe so opremljene za delo, imamo prostore za sestanke,« pojasnjuje. Sogovornik, ki sam prek Airbnb še ni potoval, »ne izključuje pa te možnosti«, je sicer prepričan, da omenjena platforma »verjetno ne bo dolgo zdržala«, in pri tem navaja primer Berlina, kjer so oblasti delovanje Airbnb delno že omejile.

Oddajam avto

Uber, Lyft in BlaBlaCar so aplikacije, prek katerih se lahko uporabnik dogovori za skupinski prevoz. Omenjene rešitve poenostavljajo in večinoma tudi pocenijo prevoze v mestih in med njimi. Vse po vrsti se širijo in pridobivajo stomilijonske vložke. Uber, ki povezuje samozaposlene voznike s strankami, je pred kratkim prejel 1,5 milijarde in je trenutno vreden kar 18 milijard dolarjev. Na voljo je milijonom uporabnikom iz 40 držav po svetu, načrtujejo dodatne zaposlitve in širitve. Tudi konkurenčni Lyft je dobil denarno injekcijo, aprila so ga vlagatelji podprli z 250 milijoni dolarjev. Kalifornijski start- up, ki je v ozadju razvoja aplikacije, trdi, da so njihove storitve za 30 odstotkov cenejše od klasičnih taksijev. Francoski BlaBlaCar je pred tedni prejel vložek v vrednosti sto milijonov dolarjev. Platforma je v nasprotju z Uberjem in Lyftom namenjena predvsem prevozom iz mesta v mesto, nekaj podobnega kot v Sloveniji omogoča prevoz.org. Ob tem omenimo še ZipCar in RelayRides, aplikaciji, prek katerih pa je prevozno sredstvo preprosto mogoče kar najeti.

Igor Golob iz Avto Aktiva v omenjenih storitvah ne vidi konkurence, kvečjemu logično posledico trenutnih razmer. »Včasih je bil avtomobil simbol mobilnosti, danes pogosto pomeni oviro,« meni. Po njegovih besedah ekonomija delitve spreminja svet, saj tako preobsežna produkcija avtomobilov ne bo več potrebna.

Izposoja in zamenjava oblačil

Zamenjava garderobe (predvsem za ženske) ni poceni, a so internet in družabna omrežja posegla tudi na področje tekstila. Zamenjava rabljenih oblačil prek spleta sicer tudi ni nič novega, a je zaradi bolj izpopolnjenih aplikacij postala dostopnejša in cenejša. Ena izmed bolj priljubljenih tovrstnih storitev je ThredUP. Ta omogoča, da rabljena oblačila, ki jih ne potrebujete, a so še vedno zadovoljive kakovosti, pošljete njihovim modnim strokovnjakom. Ekipa jih potem pregleda, plača pošiljatelju in jih prodaja naprej na svoji spletni strani. Še bolj neposreden je Poshmark, kjer sami naredite »virtualno omaro« in postavite na ogled oblačila, ki jih ne potrebujete več. Če se kdo zanima za vaš pulover, mu ga preprosto pošljete po pošti, pri tem pa si Poshmark vzame 20-odstotno provizijo. Cene naj bi bile tudi do 70 odstotkov nižje kot v trgovinah. Izposoja maturantskih, poročnih, večernih in drugih - navadno dražjih - kosov je medtem možna tudi prek številnih slovenskih ponudnikov tovrstnih storitev.

Oddajam svoj čas

Čas je dragocena dobrina, pravijo. Nekatere spletne strani oziroma mobilne aplikacije, kot so TaskRabbit, FancyHands, DoMyStuff, povezujejo prav ljudi, ki jim primanjkuje časa za vsakdanja opravila, s tistimi, ki potrebujejo denar. Gre navadno za manjša opravila, kot so čiščenje, pranje perila, sprehajanje psa, sestavljanje pohištva ali košnja trave. Uporabniki določijo vrsto opravila in koliko so zanj pripravljeni plačati, aplikacija pa jih potem poveže s primernimi kandidati, ki bodo opravili delo. Največ povpraševalcev po delu je študentov, brezposelnih, upokojencev in gospodinj. Po podatkih ameriškega TaskRabbita naj bi nekateri zaslužili tudi več kot pet tisoč dolarjev na mesec.

Oddajam kosilnico, najemam lestev

Pogosto moramo kupiti orodje, ki ga potrebujemo zgolj dvakrat na leto. Na spletu zato veliko strani omogoča najem tako rekoč vsega - od kosilnice do kladiva ali kajaka. Ena bolj priljubljenih takih strani je francoski Zilok. Podobno spletno zbirališče ponudbe in povpraševanja najdemo tudi v Sloveniji. Simon Kratnar je že pred leti postavil portal najel.bi, kjer lahko uporabniki oddajo oziroma najamejo skoraj vse - od orodja za vrt, oblačil, računalnikov, vozil, nepremičnin do jaht, otroških vozičkov in klarinetov. Primer: za najem brusilca betona boste odšteli 55 evrov na dan, za najem desetmetrske Elanove jadrnice pa 1.500 evrov na teden. Kratnar pravi, da so uporabniki, ki oddajajo, večinoma podjetja. Največ povpraševanja je po avtodomih, vrtnem orodju in ozvočenju, ta hip pa je aktivnih okoli štiri tisoč oglasov. Koliko je povpraševanja, po Kratnarjevih besedah ne spremljajo.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...