So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Kako naj zaposlujejo startupi

Čas branja: 5 min
13.08.2014  11:22
Kako plačati oblikovalcu, ki je oblikoval vaš logotip? Kako plačati kolegu, ki se je s svojim kombijem odpravil v Nemčijo po sestavne dele? Kako poskrbeti, da so vsa ta izplačila v skladu s pravom in ob tem zagotoviti kar najmanjšo razliko med bruto zneskom in neto izplačilom?
Kako naj zaposlujejo startupi

IuStart je pobuda, ki med sabo združuje študente pravne fakultete, ki jih navdušuje svet startupov. Namen pobude je povezati ločena svetova prava in startupov. V sodelovanju s Startaj.si bo pet študentov pravne fakultete vsako sredo soustvarjalo kolumno IuStart Pravni kotiček, v kateri bodo odgovarjali na pravna vprašanja startupov. Vprašanja pošljite na elektronski naslov blazej.kupec@finance.si.

Spletna stan IuStart

Facebook stran IuStart

Verjetno imaš super idejo. S kolegi ste zasnovali odločno tehnološko rešitev, ki bo spremenila svet, ali vsaj prepričala velik del svetovne populacije, da so motorni skiroji odlično prevozno sredstvo za vožnjo po ljubljanskih ulicah. Sestavili ste družbeno pogodbo in uspešno ustanovili d.o.o. sedaj pa ste se znašli pred naslednjimi vprašanji:

Kako plačati oblikovalcu, ki je oblikoval vaš logotip? Kako plačati kolegu, ki se je s svojim kombijem odpravil v Nemčijo po sestavne dele? Kako poskrbeti, da so vsa ta izplačila v skladu s pravom in ob tem zagotoviti kar najmanjšo razliko med bruto zneskom in neto izplačilom?

V tem članku bomo raziskali na katerih pravnih podlagah lahko mlada podjetja (bodisi s.p. ali d.o.o.) najamejo in plačajo delo posameznika. Zaradi nepoznavanja področja zaposlovanja in alternativ pogodbi o zaposlitvi se namreč v svetu startupov pogosto dogaja delo na črno.

V nadaljevanju bomo pogledali finančne vidike različnih oblik zaposlitve in ob tem opozorili na nekatere pomembne razlike med pravnimi podlagami.

intervju.1407921632.jpg.n.960px.jpg
Institut študentskega dela je najverjetneje poznan skoraj vsem mladim podjetnikom. Gre za institut, ki omogoča osebi s statusom študenta ali dijaka, da na podlagi napotnice študentskega servisa, opravlja delo za delodajalca.

Katere pravne podlage poznamo za izplačilo za opravljeno delo

Slovensko pravo ponuja več pravnih podlag, ki so lahko podlaga izplačilu za opravljeno delo. Najprej je tu pogodba o zaposlitvi. Z njo se med delavcem in delodajalcem vzpostavi delovno razmerje, ki je razmeroma natančno urejeno z zakonom o delovnih razmerjih, kolektivnimi pogodbami in končno tudi pogodbo o zaposlitvi. Praviloma taka oblika zaposlovanja za startupe ni najbolj primerna. Temu navkljub je treba opozoriti, da delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi predstavlja standard in vse ostale oblike zaposlovanja lahko pomenijo bodisi začasne rešitve bodisi pravno podlago za plačilo posameznih storitev, ki jih opravijo fizične osebe.

Podjemna pogodba, avtorska pogodba in študentsko delo

Institut študentskega dela je najverjetneje poznan skoraj vsem mladim podjetnikom. Gre za institut, ki omogoča osebi s statusom študenta ali dijaka, da na podlagi napotnice študentskega servisa, opravlja delo za delodajalca. Študentsko delo velja za zelo fleksibilno obliko zaposlitve.

Ta podlaga internega razmerja med strankama ne ureja, zato je smiselno, da se s posameznikom, ki za delodajalca opravlja določeno delo sklene dodatna pogodba o delovnih nalogah ali na primer varovanju poslovnih skrivnosti, če to zahteva narava dela.

Naj na tem mestu opozorim, da se glede ureditve študentskega dela obetajo spremembe. Posamezne določbe, ki urejajo študentsko delo trenutno moč najti v več zakonskih in podzakonskih aktih, v obdobju prejšnje vlade pa je bil podan nov predlog za celostno ureditev vprašanja študentskega dela z Zakonom o študentskem delu. S padcem vlade je bil ta postopek nekoliko zaustavljen, vendar gre pričakovati, da se bo postopek v prihodnjih letih nadaljeval.

Poleg študentskega dela poznamo tudi podjemno in avtorsko pogodbo. Podjemna pogodba, imenovana tudi pogodba o delu, zavezuje podjemnika (delavca), da za naročnika opravi neko delo. Naročnik je pogodbeno zavezan naročeno delo plačati. Podjemna pogodba je opredeljena v Obligacijskem zakoniku. Gre za pogodbo obligacijskega prava. Stranki tako praviloma nista vezani na določila Zakona o delovnih razmerjih in kolektivnih pogodb. S široko definicijo predmeta pogodbe in možnostjo za prosto urejanje notranjega razmerja med strankama predstavlja podjemna pogodba zelo fleksibilno alternativo pogodbi o zaposlitvi.

V primeru, da se uspe dogovoriti za bruto izplačilo, je za delodajalca najbolj ugodna avtorska pogodba.

Pri tem vendarle velja opozoriti, da iz sodne prakse izhaja, da se mora namesto obligacijske - podjemne pogodbe, skleniti delovnopravna - pogodba o zaposlitvi, če so v razmerju med strankama podani elementi delovnega razmerja. Ti elementi so: prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca; delo za plačilo; osebno opravljanje dela; nepretrgano opravljanje dela; delo pod nadzorom in navodilih delodajalca.

Podjemna pogodba bi lahko prišla v poštev kot podlaga za delo kolega, ki se za izmišljeno podjetje iz uvoda, odpravi v Nemčijo po sestavne dele. Gotovo pa za to isto delo ne bi mogli uporabiti avtorske pogodbe. Ta je urejena v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah . S to pogodbo se avtor zaveže, da bo za naročnika ustvaril neko avtorsko delo, slednji pa mu bo za to izplačal honorar. Predmet pogodbe je tu precej natančno določen. Gre za govorjena, pisana, glasbena, gledališka, avdiovizualna, fotografska, likovna in podobna avtorska dela. Avtor torej ustvari naročeno avtorsko delo in na podlagi avtorske pogodbe na naročnika tudi prenese materialne avtorske pravice na tem delu.

Avtorska pogodba bi prišla v poštev recimo kot podlaga za oblikovanje logotipa iz uvodnega primera.

Finančni vidik avtorske in podjemne pogodbe ter študentskega dela

V nadaljevanju bomo analizirali naštete pravne podlage z vidika razlike med neto izplačilom, ki ga prejme oseba, ki je opravila neko delo in celotnimi stroški, ki jih ima s tem izplačilom podjetje.

Poleg neto zneska mora delodajalec, ki želi osebo zaposliti na podlagi napotnice študentskega servisa, plačati še koncesijsko dajatev, ki znaša 23 odstotkov neto zneska, dodatno koncesijsko dajatev, ki znaša 2 odstotka, DDV na koncesijo, ki znaša 22 odstotkov od seštevka prej navedenih dajatev in pavšal za zdravstveno zavarovanje, ki znaša 4,58€. DDV na koncesijo dobi delodajalec praviloma povrnjen s koncem leta. Razlika med neto dohodkom študenta in bruto izplačilom delodajalca torej znaša približno 25 odstotkov neto dohodka študenta.

Če študent izpolnjuje pogoje za posebno osebno (študentsko) olajšavo iz Zakona o dohodnini, se od nakazil, ki so nižja od 400 evrov ne odvaja akontacija dohodnine. Ta podlaga je tako najbolj ugodna za delodajalca in tudi študenta, saj se njegova osnova za odmero dohodnine zmanjša za posebno osebno olajšavo, kadar dela na tej podlagi.

Pri podjemni pogodbi mora naročnik plačati prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5% odstotka od bruto zneska pogodbe in prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki znaša 6,36 odstotka. Obračunati mora tudi 8,85 odstoten prispevek za pokojninsko zavarovanje.

Pri avtorski pogodbi je pomembno, kakšen je dogovor med strankama. V primeru, da se stranki dogovorita za bruto znesek, namreč naročnik nosi le del prispevka za zdravstveno zavarovanje v višini 0,53 odstotka od bruto dohodka, ki ga bo plačal avtorju in prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 8,85 odstotka.

Za obe stranki je nujno, da medsebojno razmerje uredita pred pričetkom dela.

Zaključek

Poleg klasične pogodbe o zaposlitvi daje pravo RS delodajalcem na voljo tudi druge podlage, ki osebam omogočajo, da zanj opravijo neko delo. Te se med seboj razlikujejo glede na predmet pogodbe oziroma naravo dela in osebne okoliščine posameznika (ali ima status študenta).

V primeru, da se uspe dogovoriti za bruto izplačilo, je za delodajalca najbolj ugodna avtorska pogodba. Za delavca pa je najbolj ugodna podlaga za delo napotnica študentskega servisa.

V vsakem primeru je za obe stranki dobro, da medsebojno razmerje uredita pred pričetkom dela in poskrbita, da obstaja ustrezna pravna podlaga za delo in plačilo.

O avtorju

Luka Pregelj je študent pravne fakultete. Uspešno je nastopil na domačih tekmovanjih s področja prava in poslovnih pogajanj, letos pa bo nastopil na mednarodnem tekmovanju s področja gospodarskega in arbitražnega prava. Je pravni svetovalec Zavoda Študentska svetovalnica, delal pa je tudi za Ameriško gospodarsko zbornico in FMC skupino. Zanimajo ga predvsem področja gospodarskega, korporacijskega, finančnega in arbitražnega prava. V prihodnosti ima namen pričeti z delom v odvetniški pisarni, študirati v tujini in eventualno začeti z razvojem lastne poslovne ideje.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...