So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Mladi Slovenci, ki od Indije do Kalifornije iščejo prostor pod soncem

Čas branja: 10 min
07.08.2014  14:19
V tujini "ne rastejo mavrice in na okrog ne letajo roza poniji". Dela se več, konkurenca je močnejša, uspeh ni zagotovljen. Kljub slabi kondiciji slovenskega trga dela je za odhod v tujino potrebnega veliko poguma, v novem okolju pa predvsem vztrajnosti. Kaj vam imajo za povedati tisti, ki v tujini že zasledujejo svoje cilje?
Mladi Slovenci, ki od Indije do Kalifornije iščejo prostor pod soncem

Lani se je iz Slovenije izselilo 7800 državljanov Slovenije, slabi dve tretjini starih med 20 in 34 let. Med vsemi izseljenimi Slovenci jih je največ odšlo v Nemčijo (21 odstotkov) in Avstrijo (20 odstotkov), v ZDA pa jih je nove priložnosti lani iskalo okoli 300 izseljencev, kažejo najnovejši podatki statističnega urada.

Število odselitev je v primerjavi z 2012 sicer nižje za 6,9 odstotka, a je selitveni prirast državljanov Slovenije že 14. leto zapored negativen; v letu 2013 se jih je iz države odselilo 5539 več, kot se jih je preselilo.

Konkurenčnost pada, tujina pa vse bolj privlačna

Slovenija na žalost postaja vse bolj nekonkurenčna država, kar kažejo tudi statistični podatki. Evropska komisija tako ugotavlja, da imamo enega najmanjših deležev tujih neposrednih naložb. Povprečje leta 2012 za EU je bilo 47,1 odstotka BDP, v Sloveniji pa smo dosegli le 34,1 odstotka BDP. Večina slovenskih podjetij je tudi prezadolženih. Prav tu je pomemben denar iz tujine. Še več, Mednarodni denarni sklad opozarja še na eno korist: tuji neposredni vlagatelji zaposlujejo mlade, dobro izobražene ljudi, ki so najbolj prizadeti v krizi in ki lahko najbolj povišajo dodano vrednost podjetij.

Po oceni švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta konkurenčnost Slovenije hitro upada, največja težava pa je poslovna neučinkovitost. Smo tam, kjer je Bolgarija, na 55. mestu med 60 državami. Ravno na področju poslovne (ne)učinkovitosti smo nazadovali pri vsem: produktivnosti, razmerah na trgu dela, financah, kakovosti menedžerskih praks in pri odnosih ter vrednotah v podjetjih. Na repu smo tudi pri podpori pravnega sistema tehnološkemu razvoju ali prenosu znanja med šolami in gospodarstvom.

zavod-tabla7-br.1389083044.jpg.n.960px.jpg
Brezposelnih med mladimi (do 29. leta) je po zadnjih podatkih zavoda za zaposlovanje dobrih 28 tisoč. Glede na podatke Eurostata slaba četrtina. Šestletna primerjava medtem kaže na 92-odstotno rast števila uradno brezposelnih mladih

Pri nas se znanje premalo ceni

Mladi zato iščejo priložnosti v tujini, kjer sicer »ne rastejo mavrice in na okrog ne letajo roza poniji«, kot opozarja Jure Chuck, a kjer vseeno obstaja večja verjetnost, da bodo našli za svojo izobrazbo bolj primerno zaposlitev. Pa tudi bolje plačano. Izkušnje s slovenskega trga dela pogostokrat namreč kažejo, da je znanje vrhunsko izšolanih zdravnikov in inženirjev pri naših delodajalcih premalo cenjeno.

"V tujini se dela več, a se ljudje ne pritožujejo"

Mladi Slovenci, ki so se odločili, da bodo akademsko oziroma poklicno kariero nadaljevali v tujini, vsi po vrsti opozarjajo, da brez trdega dela in veliko vztrajnosti ne bo nič. Lucija Drobnak, ki s soprogom Juretom živi in dela na kalifornijskem Berkeleyju, denimo pravi, da še nikoli ni delala »toliko kot delam tukaj«. Kljub temu, da je dela pri tehnološkem velikanu Boschu veliko, pa je okolje po njenih besedah pozitivno naravnano, »ljudje se ne pritožujejo«. Podobno pravi tudi Irena Umek, ki kot marketinška asistentka dela v nemškem Adidasu. »Ni določene ure prihoda in ure odhoda, ampak nihče ne izkorišča sistema. Dan se začne med osmo in deveto in zaključi enkrat po peti, šesti,« nam je povedala.

Tovrstnih zgodb iz tujine je veliko, nekaj smo jih skozi oči sonarodnjakov ujeli tudi na našem portalu. Kaj vam imajo za povedati, si lahko preberete v nadaljevanju.

jure1.1406621592.jpg.n.240px.jpg

Jure Chuk, ki kot vizažist dela v Londonu

Pojdite, če ...

Če imate zagotovljeno službo v tujini, se odpravite brez pomislekov, saj se lahko vedno vrnete. Pojdite, če ste mladi, samski in pogumni ter imate morda celo starševsko finančno zaledje, ali pa imate partnerja, ki vam bo nudil oporo in vam ne bo predstavljal samo še dodatno breme. Če svojega partnerja ne poznate v hudih trenutkih, še enkrat premislite, saj je zadnje kar si želite, ko se boste tresli od strahu, da prične škripati tudi ljubezen. Pojdite, če imate potrebo po svobodi in si želite izkusiti nekaj novega.

Ne pojdite, če ...

Nikakor pa ne pojdite, če imate veliko potrebo po varnosti, saj vas bo pritisk zdrobil! Poznam veliko ljudi, ki so mislili, da je odhod v tujino nekaj sanjskega in so po enem ali dveh mesecih vrgli puško v koruzo ter šli "cuzat" palčke k svojim mamicam. Preveč jih misli, da tukaj rastejo mavrice in na okrog letajo roza poniji. Nekateri med vami imate vrhunske življenjepise in znanja na področjih, ki so vroči krompirček razvoja. To ste vsi tisti, ki brez težav dobite dobro službo tudi v Sloveniji.

Bodite pripravljeni na:

Vsi drugi pa se pripravite na največji šok v vašem življenju, na obdobja težke depresije in nihanje razpoloženja. Pripravite se na nešteto vprašanj, ki vam bodo letala po glavi in črnih misli, ki vas bodo silile pomahati z belo zastavico. Pripravite se na najmanj eno leto hudega kulturnega šoka in še dve leti prilagoditve na novo kulturo. Če do sedaj nimate izoblikovane kariere, se pripravite na drastičen upad življenjskega standarda in par letno garanje, da boste prišli na zadovoljivo raven. Če mislite oditi v tujino tako, da si tam najdete službo in nimate pretirano veliko delovnih navad in izkušenj in če vam je do sedaj mamica prala perilo, raje ostanite doma, saj s svojo novo mizerno plačo ne boste mogli kupiti dovolj robčkov, da si boste obrisali solze! Čeprav živimo, delamo in gradimo kariero v tujini, to še ne pomeni, da ne pogrešamo doma!

id-drobnak-luija-jure1-xx.20140807135901.jpg.n.240px.jpg

Zakonca Lucija in Jure Drobnak: Lucija dela pri Robert Boschu, Jure študira napredno analitiko na Berkeleyju, Kalifornija.

O razlikah med slovenskim in ameriškim šolskim sistemom

Dela je pa ogromno, veliko projektov, predavanj in izpitov, zaposlen si po cele dneve. Iz tedna v teden dobiš nove zadolžitve. Veliko pozornosti namenjajo delu v skupini, saj se pričakuje, da boš tudi v službi delal skupinsko. Kampanjsko delo torej ne pride v poštev. Pripravništvo je medtem obvezen del programa, a ni zagotovljeno, izboriti si ga moraš sam.

Fakulteta ti pomaga s kontakti, potencialne delodajalce pripeljejo na kampus in ti dajo možnost, da si prijaviš na intervjuje. Ali ga tudi dobiš, pa je odvisno od tvojega življenjepisa in samega intervjuja.

V ZDA so profesorji z razliko od Slovenije bolje plačani in razpolagajo z več sredstvi, tako za raziskovanje kot za pomoč študentom. Poleg tega je občutek pripadnosti univerzi v ZDA neverjeten, veliko je tudi rivalstva, bivši študentje pa del svojega uspeha v obliki donacij vračajo nazaj. Tega v Sloveniji ne poznamo.

O količini dela

Toliko kot delam tukaj, nisem še nikjer. Dela je res veliko, a je okolje pozitivno naravnano, ljudje se ne pritožujejo. Če delaš več, si za to tudi plačan, tukaj ni izkoriščanja. Točno veš, zakaj delaš 10 do 12 ur na dan.

O načinu življenja

V tujini se veliko naučiš o drugih in o sebi. Mladi si moramo sami iskati priložnosti ter se truditi za boljši jutri. Res pa je, da šele v tujini ugotoviš, kako pomembne so stvari, ki so se ti zdele v Sloveniji samoumevne.

Malce pogrešaš »dolce vita« način življenja, ko greš v soboto popoldne v Mačka na kavo. Tukaj je drugače. Ulica je zgolj za avtomobile. Centri na prostem, kjer bi se ljudje zbirali in bi se kaj dogajalo, so manj očitni. Prosti čas tukaj preživljajo drugače, veliko se ukvarjajo s športom, hodijo na tekme, ki so celodnevni dogodek, hodijo po nakupih itd.

irena-umek.1407412897.jpg.n.240px.jpg

Irena Umek, ki dela kot marketinška asistentka v Addidasu, Nürnberg

O delovnih praksah

Ni določene ure prihoda in ure odhoda, ampak nihče ne izkorišča sistema. Dan se začne med osmo in deveto in zaključi enkrat po peti, šesti. Kampus je čudovit, en ogromen park z igrišči za odbojko, košarko, nogomet in dvema restavracijama... Cel dan preživiš znotraj Adidas kraljestva in nič ti ne manjka.

Če tukaj nekaj narediš dobro, te bodo pohvalili in opazili. To me je najbolj presenetilo.

Glavna prednost dela v tujini je možnost dela v podjetju kot je Adidas, delo v mednarodnem okolju, kjer je vsak dan nekaj novega, zelo veliko se lahko naučiš, možnosti za nadaljnjo kariero je nešteto, vse je veliko večje. Znajdeš se v okolju sebi podobnih ljudi, s podobnimi ambicijami in življenjskim slogom. In če prideš v službo v trenirki, pa kaj potem.

O stroških in plači

Stroški življenja so primerljivi s stroški v Sloveniji, mogoče so najemnine nekoliko višje v Nürnbergu. Plačilo sploh ni visoko, pa še vseeno precej višje, kot bi ga verjetno dobila v Sloveniji na primerljivem delovnem mestu.

id-2014-01-Ana-LaRue-2-995x498.20140807140230.jpg.n.240px.jpg

Ana LaRue, zaposlena v podjetju Maximpact, San Francisco

O primerjavi med šolskima sistemoma ZDA in Slovenije

Oba študija imata svoje prednosti, je pa zagotovo med njima tudi dosti razlik. Iz časa moje ameriške izkušnje mi je na primer v spominu najbolj ostala tekmovalnost in trdo delo študentov. Že sam sprejem na univerzo ni lahek, tako da je želja po uspehu vsakega posameznika zelo velika, kar je moč vsakodnevno čutiti na predavanjih, kjer vsi dejansko tekmujejo za akademske rezultate, in že med študijem kalkulirajo kako nadaljevati poslovno pot. V Sloveniji pa je študij veliko bolj dostopen, kar se mi zdi zelo prav. Mnogokrat se sploh ne zavedamo, kako dobro izobrazbo lahko prejme dejansko vsak, ki si to želi. V Sloveniji je po mojem mnenju nekoliko več pozornosti namenjene teoriji, medtem ko se v Ameriki več pozornosti namenja praksi in kritičnemu razmišljanju. Seveda pa je veliko odvisnega od vsake univerze posebej.

O primerjavi delovne etike in količine dela

Vsekakor se tukaj dela veliko več. Meje med delom in privatnim življenjem so skoraj nevidne. Nikomur ni problem dela odnesti domov, delati od doma, službeno potovati za vikend in med prazniki. Čisto normalno je, da so ob nedeljah kavarne polne z ljudmi za računalniki, ki se pripravljajo na prihajajoči delovni teden, vendar pa je vzdušje ob tem zelo pozitivno in te nekako kar potegne. Samo podjetništvo se tudi veliko bolje spodbuja kot v Sloveniji, možnosti za prve podjetniške korake so veliko dostopnejše. Dejansko ti je na začetku skoraj vse omogočeno - stroški so minimalni, birokracije je malo. Seveda se kasneje stvari zakomplicirajo, ampak sam vstop v podjetništvo je zelo dobro podprt.

id-2014-02-Luka-Markus

Luka Markus, ki mu je kot prvemu Slovencu uspel preboj na londonski West End

Kaj je potrebno za uspeh

Trdo delo, talent, ohranjanje in obnavljanja znanja z univerze, jasno zastavljen osebni cilj, ljubezen do obrti in močna trma.

O delu gledališkega igralca

Ko si enkrat del predstave, si jo dolžan odigrati osemkrat na teden in na vsaki uprizoritvi doseči najvišji nivo profesionalizma. Delo gledališkega igralca je težje, kot si nekateri mislijo. Sicer pa je življenje mladega umetnika v Londonu precej naporno. Poiskati si moraš dodatno delo, saj se mora preživeti tudi obdobja, ko nisi del predstave, in tako hodiš na vsako možno ponujajočo se avdicjio. London je zelo drago mesto in ima za začetek že zelo visoke najemnine.

Kje umetnik živi bolje

Ne vem, kako živi umetnik v Ljubljani. Verjamem, da ne prav dobro. Tu v Londonu so zainteresirani agenti že med študijem obiskovali našo šolo in predstave. Šola sama pa ti predvsem v zadnjem letniku in v diplomski predstavi izbira predstave in vloge, kjer pridejo do izraza tvoji potenciali. Če jih zanimaš, te povabijo k sodelovanju. Praviloma je igralec pod igralsko agencijo in te mu išče avdicije oz. delo. S podpisom pogodbe je sodelovanje pravno urejeno, interes pa obojestranski. Tudi sam delam za agencijo. Sem na začetku profesionalne poti in zaenkrat živim skromno, ampak počnem to, v čemer najbolj uživam. Sem ambiciozen in pripravljen sem garati.

nemes-lucka5-xx.1400089528.jpg.n.240px.jpg

Lučka Nemeš, ki je prakso med drugim opravljalo tudi v Maleziji in pri nemškem Deutsche bank

Kako od prakse v Maleziji

Menim, da ko se dokončno odločiš za odhod v tujino, si pol poti že opravil. Prakse po mojem mnenju ni tako težko dobiti, če obvladaš tuje jezike in imaš relevantno izobrazbo. Postopki pridobitve službe so isti kot v Evropi: pošlješ življenjepis, motivacijsko pismo, opraviš par skype intervjujev, kakšne teste, če so potrebni, in z malo sreče srečo je služba tvoja.

Veliko težje kot dobiti samo prakso je pridobitev delovnega dovoljenja in vize. Šele takrat, ko sem šla skozi vse te birokratske zadeve, sem se zavedala kako lepo nam je pravzaprav v EU. Sama sem najprej dobila prakso v Singapurju pri trenutno zelo uspešnem startupu Trade Hero, a žal zaradi Singapurske zakonodaje nisem dobila delovnega dovoljenja. Šele po tej negativni izkušnji sem se začela prijavljati za prakse v Kuala Lumpurju, kjer pa vize pravzaprav ni nič lažje dobiti. Za njeno pridobitev so bila nujna razna cepljenja, zdravniški pregledi, mednarodno zavarovanje in stanovanje, kar me je, oz. moje starše, stalo največ.

O razlikah med Azijo in Nemčijo

Samo delo se seveda razlikuje. V Nemčiji deluje vse po določenih pravilih in je veliko bolj strogo zastavljeno, medtem ko se je moč v državah Jugovzhodne Azije tudi kaj drugače zmeniti, in se včasih izogniti kakšnim pravilom, oziroma si je moč slednja malo prilagoditi.

Predvsem pa je pri tako velikem nemškem podjetju kot je Deutsche Telekom ogromno pravil, katera morajo upoštevati vsi, ne glede na to, v kateri državi so zaposleni. Na primer, ko pripravljam interne ali eksterne predstavitve moram upoštevati točno določena Corporate Identity pravila, - slajdi morajo biti točno določene barve, uporabim lahko le določene pisave in grafike, ter slike, ki so v naši lasti. Enako je tudi pri raziskavah trga in pri analizah - uporabljam lahko le točno določene baze podatkov itn.V Maleziji sem imela pri teh zadevah bolj proste roke. Pa ne samo to, tudi roki oddaje so bolj ali manj prilagodljivi, in se zna delo zato mnogokrat zelo razvleči. V Nemčiji se takšne stvari ne dogajajo.

Nasveti za vse tiste, ki iščete priložnosti v tujini

Če si študentje želijo mednarodne kariere, menim, da se morajo čim prej odpraviti v tujino. Sploh ko imaš status študenta, je prakso lahko dobiti, saj samemu podjetju za tebe ni treba plačati veliko dajatev. Študentje se tako lahko zelo veliko naučimo, in menim da so praktično znanje, izkušnje in razumevanje kako dejansko pristopiti k reševanju problema pomembnejše kot sama izobrazba, vsaj za tvojega naslednjega delodajalca.

Nenazadnje spoznaš tudi nove prijatelje iz celega sveta, pridobiš nove kontakte, spoznaš nove kulture in postaneš samostojen. Skratka, širiš svoja obzorja.

Vsem študentom, ki o tem razmišljajo svetujem, da naj zavihajo rokave in se odpravijo v tujino čim prej. In nenazadnje, tudi če kaj ne gre po planu, oziroma če gre kaj narobe, se lahko še vedno vrne domov. Na začetku mogoče res ni lahko, ampak se gotovo izplača.

Matic Kašnik 2

Matic Kašnik, ki je veščine na področju spletnega marketinga kalil v Indiji

O tem, zakaj ravno Indija

Indijo sem izbral predvsem zato, ker se gre za novo izkušnjo, ki me bo prisilila, da izstopim iz svoje cone udobja. V preteklosti sem že bil v Aziji, in sicer v Indoneziji ter Šanghaju, kjer sem imel priložnost spoznavati ljudi in kulturo dela v Aziji. O Indiji sicer nisem razmišljal, vendar sem si ob tej odlični priložnosti dejal, zakaj pa ne. Niso me pritegnili denar ali druge materialne dobrine, pač pa opis delovnih nalog, ki jih bom opravljal za podjetje.

O pomenu prostovoljnega dela

Prostovoljno delo se mi za študente zdi danes skoraj obvezno. Med to potjo sem našel samega sebe, svoje cilje, spoznaval, kaj želim početi v življenju in česa ne. Sama fakulteta mi tega ni omogočala, saj je bila osredotočena zgolj na teoretično in praktično znanje, veliko manj pa na osebnostni in karierni razvoj. Prav tako so ključnega pomena mednarodne izkušnje. Delo v tujini ti odpre oči in da popolnoma nov pogled na svet. Omogoči ti, da gledaš na stvari s povsem drugačne perspektive. Izkušnje s tujino so nujne tudi zaradi vedno večje prepletenosti mednarodnega okolja. Slovenija je del EU, vse več podjetij deluje na mednarodnih trgih, meje med državami postajajo vedno bolj zabrisane. Število mladih, ki priložnost iščejo v tujini, narašča. Zelo veliko rešitev za probleme, ki se trenutno pojavljajo v Sloveniji, v tujini že obstaja, vendar naše okolje ne dopušča, da bi povsem razvili svoj potencial in prenesli dobre prakse.

Nasveti

Zelo pomembno se mi zdi, da študentje dobro razumejo opis delovnih nalog, ki naj bi jih v podjetju opravljali. Tako se lahko izognejo kasnejšim zapletom in razočaranjem. Prav tako se naj dobro pozanimajo o možnih kulturnih šokih, do katerih lahko pride po prihodu v tujino. Pomembno je, da so odprti do različnosti.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...