So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Kaj je intelektualna lastnina in kako jo zaščititi

Čas branja: 5 min
30.07.2014  14:21
Si izumil genialno tehnično rešitev, ki bo spremenila svet? Si ustvaril najlepši logo za brand svojega novega podjetja? Si morda napisal znanstveni članek, ki bi ga rad objavil v eni izmed vodilnih svetovnih publikacij na svojem področju? Potem ti bo prišlo prav, da veš nekaj o pravu intelektualne lastnine.
Kaj je intelektualna lastnina in kako jo zaščititi

IuStart je pobuda, ki med sabo združuje študente pravne fakultete, ki jih navdušuje svet startupov. Namen pobude je povezati ločena svetova prava in startupov. V sodelovanju s Startaj.si bo pet študentov pravne fakultete vsako sredo soustvarjalo kolumno IuStart Pravni kotiček, v kateri bodo odgovarjali na pravna vprašanja startupov. Vprašanja pošljite na elektronski naslov blazej.kupec@finance.si.

Spletna stan IuStart

Facebook stran IuStart

Kaj je intelektualna lastnina?

Pravice intelektualne lastnine izhajajo iz intelektualne aktivnosti na industrijskem, znanstvenem, literarnem ali umetniškem področju. Glavna značilnost vseh teh pravic je ekskluzivnost - imetnik te pravice (izumitelj, avtor ali pa tisti, kateremu je prenesel to pravico) lahko prepove komercialno izkoriščanje predmeta pravice, za katerega ni dal dovoljenja.

Kaj to pomeni?

Ustvarjalec ima nekakšen monopol nad gospodarskim izkoriščanjem sadu svojega kreativnega dela, kar mu na trgu daje konkurenčno prednost. Trajanje pravice je lahko omejeno ali pa ne - trajanje patenta je omejeno na največ 20 let, avtorske pravice pa po slovenski ureditvi trajajo še 70 let po smrti avtorja. Drugače je v primeru znamke, saj je trajanje pravice sicer omejeno na 10 let, vendar se lahko podaljšuje v neskončnost. Lastnik pravice pa ne more prepovedati uporabe v nekomercialne namene (v ang. Fair use).

Osnovni namen ureditve intelektualne lastnine je spodbujanje kreativnosti in izumljanja. Razvoj in raziskave so namreč povezane z velikimi vlaganji in stroški, zato naj bi pravice intelektualne lastnine ustvarjalcem dale dodatno iniciativo.

Ko govorimo o pravu intelektualne lastnine nas pogosto najbolj zanima, katere oblike zaščite poznamo in kaj lahko zaščitimo. Intelektualna lastnina se v grobem deli na dve področji: na industrijsko lastnino, ki jo ureja Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1) in avtorsko pravo, ki ga ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP).

87644526

Industrijska lastnina

Značilnost pravic industrijske lastnine je, da nastanejo na podlagi prijave v register. Prijava je teritorialno omejena (če hočemo, da model velja v Nemčiji, ni dovolj, da ga prijavimo zgolj v Sloveniji), poleg tega je potrebno zanj plačevati. Pravice ki spadajo v prvo skupino so patent, model, znamka in geografska označba blaga.

Patent

Podeljuje se ga za izume s slehernega področja tehnike in pride v poštev kot pravno varstvo za točno določeno tehnično rešitev nekega problema.

Pogoji za podelitev patenta so tudi novost (izum v svetovnem merilu še ni bil obsežen s stanjem tehnike), inventivnost (biti mora dosežen z ustvarjalnim delom na ravni izumiteljstva) in industrijska uporabljivost.

Pogoj novosti je zelo pomemben. Pri prijavah patentov se upošteva načelo 'kdor prej pride, prej melje' (prior tempore potior iure) - tista prijava, ki je bila prej vložena se upošteva kot prva. Prav tako se šteje, da izum ni nov, če je prej postal dostopen javnosti z objavo ali če ga kako drugače razkrijemo. Pozor - tukaj pride v poštev kakršnakoli javna objava! Edina izjema so sejmi z mednarodnim statusom, za katere velja sejemska prioriteta, kar pomeni, da v primeru prijave do treh mesecev po zaključenem sejmu šteje za dan prijave prvi dan, ko je izum predstavljen na sejmu.

Primeri patentiranih izumov: motor na notranje izgorevanje, zadrga, ...

Model (ang. industrial design)

Ko imamo izdelek z značilnim in prepoznavnim designom je smiselno razmisliti o zaščiti z modelom. Je pravica, s katero se varuje zunanji videz izdelka. Za uspešno registracijo modela je potrebno, da je ta nov in ima individualno naravo. Pomen novosti pri modelu je enak kot pri patentu.

Primeri: videz telefona iPhone5, videz steklenice Cocacole...

Znamka (ang. trademark)

Znamka je pogosto tisti razločevalni znak podjetja, ki pomaga k konkurenčni prednosti na trgu. Zato da se prepreči imitiranje je znamko mogoče zaščititi. Kot znamko se da zaščititi kakršenkoli znak ali kombinacijo znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od drugega in jih je mogoče grafično prikazati. V poštev pridejo besede, črke, dvo/tridimenzionalne podobe...

Znamka nima omejenega roka trajanja. Zavarujemo jo za 10 let, nakar lahko zaščito za enako obdobje poljubno podaljšujemo.

Primer: znamke Microsofta, Renaulta, Financ...

Avtorska pravica (ang. copyright)

Avtorsko delo je individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, izražena na kakršenkoli način. Avtorska pravica se nekoliko razlikuje od pravic intelektualne lastnine. Pridobimo jo namreč ob stvaritvi dela in je ni potrebno registrirati. Z avtorsko pravico so zaščitene npr. knjige, računalniški programi, slike, glasba, film...

Kot ostale pravice je tudi časovno omejena, saj traja še 70 let po smrti avtorja, ni pa teritorialno omejena. Iz avtorske pravice izhajajo moralne (pravica do prve objave, priznanja avtorstva...), materialne (pravica reproduciranja, distribuiranja, javnega izvajanja...) in druge pravice.

Intelektualna lastnina je s stališča podjetnika velik vložek, saj je povezana z visokimi stroški. Zato je potrebno pri patentiranju zelo skrbno upoštevati finančni vidik, kar je pri startupu zaradi večinoma omejenih sredstev težko, vendar lahko podjetniku poznavanje osnovnih pojmov tega področja in pravilna strategija pride še kako prav.

Kaj pomenijo ™, ©, ®?

Vsi smo že videli te simbole (prisotni so predvsem v angleških tekstih, pogosto pa jih najdemo tudi v slovenskih). Izhajajo iz ameriškega sistema intelektualne lastnine, pomenijo pa:

™ (trademark - znamka) je oznaka, s katero želimo pokazati, da si nek znak lastimo in jo uporabljamo kot znamko.

® (registered trademark - registrirana znamka) pomeni, da smo ta znak kot znamko registrirali na ameriškem patentnem uradu.

© (copyright-avtorska pravica) označuje da je delo zaščiteno z avtorsko pravico. V ZDA označevanje s tem simbolom od leta 1989, ko so podpisali Bernsko konvencijo, ni več potrebno.

Pozor: v Sloveniji in večini drugih držav, ki niso ZDA ti simboli nimajo pravne veljave! Stvaritve so namreč zaščitene ob registraciji (znamke) oziroma ko jih ustvarimo (avtorska dela), in uporaba znaka za zaščito ni nujna. Lahko jih pa uporabljamo če hočemo prestrašiti morebitne kršitelje - ® seveda le v primerih če smo znamko registrirali.

Kako registrirati...

Kot omenjeno, je industrijsko lastnino za razliko od avtorske pravice potrebno registrirati. Pravico podeljuje pristojni organ v upravnem postopku. V Sloveniji je pristojni organ Urad RS za intelektualno lastnino, kamor lahko vložimo vlogo. Po prijavi patenta imamo 12 mesecev, pri modelu pa 6 mesecev časa za prijavo v drugih državah po svetu.

Prav tako je prijava mogoča pri Evropskem patentnem uradu (t.i. evropski patent) in Uradu za harmonizacijo na notranjem trgu (model in znamka skupnosti) in Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO), kar postopek prijave v drugih državah sveta nekoliko poenostavi. Poleg tega bo predvidoma od začetka leta 2015 za trg evropske unije na voljo tudi unitarni patent (ni enako kot evropski patent!), katerega posebnost bo, da ne bo potrebna registracija in začšita v vsaki državi članici posebej, temveč bo veljal za celotni trg EU. Prav tako bo drastično znižal stroške prijav (primer: stroški prijave za vse države EU prek Evropskega patentnega urada znašajo več kot 32000€, padli pa naj bi na 6500€)

480195357

...in kako zaščititi

Pot do zaščite se pri sami registraciji ne konča. Za uspešno zaščito je namreč potrebno izvajati tudi 'screening', s katerim nadzorujemo, ali naši konkurenti spoštujejo naše pravice intelektualne lastnine. Za nadzor nad konkurenti je lastnik odgovoren sam, kot tudi za (morebitno) sodno izvajanje pravic. Kršitelja je potrebno sodno preganjati v državi kršitve, v Sloveniji je za tovrstne spore izključno krajevno pristojno okrožno sodišče v ljubljani.

Kaj storiti z intelektualno lastnino?

Intelektualna lastnina je s stališča podjetnika velik vložek, saj je povezana z visokimi stroški. Stroški prijav segajo od sto do nekaj tisoč evrov za posamezno državo, in če hočemo zaščititi na širšem trgu in za daljši čas, to lahko pripelje stroške v višave. Če poleg tega vključimo še stroške screeninga in sodne stroške, se zavemo, da je zaščita intelektualne lastnine vse prepogosto stvar velikih. Zato je potrebno pri patentiranju zelo skrbno upoštevati finančni vidik, kar je pri startupu zaradi večinoma omejenih sredstev težko - še posebej ob negotovem uspehu na trgu. Tudi iz tega razloga na startup sceni prevladuje mnenje, naj startupi pozabijo na patente in podobno zaščito in naj se raje usmerijo v prodajo, trženje ipd. Zaščita intelektualne lastnine je vsekakor precejšen zalogaj, vendar je pomembno, da vsak podjetnik pozna vsaj osnovne pojme tega področja, saj mu lahko ob pravilni strategiji pridejo še kako prav.

O avtorju

Marko Srebot je študent četrtega letnika Pravne fakultete v Ljubljani. Zanima ga finančno in gospodarsko pravo, pravo intelektualne lastnine, alternativno reševanje sporov. Ob študiju je aktiven na fakulteti na področju povezovanja prava s startupi, prav tako je bivši tekmovalec in coach na številnih študentskih pravnih tekmovanjih. V prihodnosti načrtuje študij v tujini kjer hoče spoznati mednarodne trende v gospodarstvu in morda nekoč v prihodnosti povezovati velika podjetniška središča sveta (San Francisco, London) s Slovenijo.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...