So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Kako sem financiral svoj start-up

Čas branja: 4 min
24.07.2014  17:00
"Potrebno se je izpostavljati. Nihče ne bo prišel sam od sebe potrkat na vrata, potrebno se je pokazati na startup konferencah oziroma tekmovanjih, ne le v Sloveniji, ampak tudi v okolici, in predstaviti svoj projekt čim večji količini ljudi," pri pridobivanju investicije svetuje Blaž Triglav iz Modre Jagode, ki je v začetku leta prejel 200 tisoč evrov s strani bolgarskega sklada tveganega kapitala.
Kako sem financiral svoj start-up

Sem start-up, imam odlično idejo, analiziral sem trg in menim, da povpraševanje po mojem izdelku oziroma storitvi nedvomno obstaja. Sedaj potrebujem sredstva, da izpopolnim prototip, zberem ekipo in izdelam poslovni načrt ter začnem prodajati. Če bo vse po sreči, bom kasneje dodatno zaposloval in se širil na tuje trge.

A v resničnem življenju je zbiranje denarja za delovanje start-upa verjetno najtežji del, s katerim se mora prej ali slej soočiti praktično vsak podjetnik. Dobra novica je zagotovo ta, da je kapital vedno bolj gibljiv, možnosti za financiranje pa vedno več. Tudi v Sloveniji, pravijo naši sogovorniki.

Kako poteka financiranje start-upa

Pot (uspešnega) financiranja start-upa gre običajno nekako takole: vse se začne z osebnimi prihranki in denarjem družine ter prijateljev. V nadaljevanju start-upi iščejo semenski kapital (do pol milijona evrov), namenjen za financiranje tržnih raziskav, razvoja rešitve, zaposlovanje prvih sodelavcev. V kasnejših fazah, ko je potrebno vzpostaviti proizvodnjo in distribucijsko mrežo, začeti z oglaševalskimi kampanjami in se širiti na tuje trge, pa pridejo v poštev banke, angelski investitorji in/ali skladi tveganega kapitala.

Naši sogovorniki, ki so denar uspešno pridobili pri bodisi pospeševalnikih bodisi skladih tveganega kapitala, pravijo, da se tudi v Sloveniji odpira vse več možnosti financiranja start-upov - tudi za tiste ekipe, ki ga potrebujejo v zgodnjih fazah razvoja. A kapital ne pozna meja, zato so se nekateri start-upi obrnili na tuje sklade, kot je denimo bolgarski LAUNCHub.

Blaz-Triglav-Modra-Jagoda.1406213381.jpg.o.600px.jpg

Blaž Triglav, Modra Jagoda

V Modro Jagodo, ki razvija digitalni register zdravil, je v začetku leta s sto tisoč evri investiral bolgarski sklad semenskega kapitala LAUNCHub. Blaž Triglav, soustanovitelj start-upa, pravi, da so bili pogoji zelo ugodni in predvsem preprosti. »Celotni dokument je bil dolg nekaj strani, z jasno razloženimi pogoji, ki so razumljivi tudi brez odvetnika. Tak dokument izkazuje razumevanje tega, kar potrebujejo startupi, in tudi veliko mero zaupanja. Če je dokument poln različnih hakeljcev, je težko dobiti občutek da gre za pozitiven odnos na obeh straneh,« razlaga.

Kako sploh stopiti v stik z investitorjem? »Potrebno se je izpostavljati. Nihče ne bo prišel sam od sebe potrkat na vrata, potrebno se je pokazati na startup konferencah oziroma tekmovanjih, ne le v Sloveniji, ampak tudi v okolici, in predstaviti svoj projekt čim večji količini ljudi. Investitorji se zadržujejo na teh dogodkih, in so odprti za pogovor, le pristopiti je treba,« dodaja Triglav.

Ne samo denar, pomemben je tudi socialni kapital

LAUNCHub sicer ne ponuja zgolj denarja v zameno za manjši lastniški delež, start-upom pomaga tudi z mentorji in kontakti. »Tako imamo pogovore z investitorji, do katerih bi zelo težko prišli brez osebne povezave s strani Launchuba. Tudi pri vstopih na nove trge nam priskrbijo kontakte, če jih imajo. Na primer, naš vstop na Češko je bil bistveno lažji zaradi njih, saj smo preko njihovih povezav dobili kontakt češkega zdravnika, ki nam je na koncu prevedel celotno aplikacijo, pomagal testirati in razširiti aplikacijo med svojimi znanci, brez stroškov.«

Triglav vsem tistim, ki se spogledujejo s podobnim načinom financiranja, svetuje naj najprej izberejo pravi čas za iskanje denarja in kot drugo, naj bo iskanje denarja naloga ene osebe v podjetju, najbolje, če je to direktor.

Sogovornik tudi meni, da se slovensko investicijsko okolje na tem področju izboljšuje in pri tem izpostavlja Silicijeve vrtičke. »Prihaja od ljudi, ki so sami dali skozi pot startupov, in razumejo, kaj startupi potrebujejo,« dodaja ob tem.

Martin-Blazinsek-Jaka-Ogorevc-in-Primoz-Zajec-foto-enolyse-1-.1400521834.jpg.n.960px.jpg

Martin Blazinšek, Enolyse

Tudi v Enolyse, start-up, ki se ukvarja z razvojem sistema za nadzor fermentacije v vinskih sodih, je vložil LAUNCHub, in sicer s 50 tisoč evri. »Investicije nismo pričakovali v tako kratkem času. Pogoji so dobri, LAUNCHub pa nam prepušča, da prosto razpolagamo z denarjem. Seveda smo morali podati finančni razrez investicije, vendar so se z njim strinjali,« opisuje Blazinšek.

S predstavniki sklada ima ekipa vsaka dva tedna redne sestanke prek Skypa, na katerih se pogovarjajo o napredku. »Obenem nam pomagajo s svojimi izkušnjami, z navezovanjem novih kontaktov, obveščajo nas tudi o različnih dogodkih,« razlaga sogovornik. Denar bodo uporabili za izdelavo prvih desetih kosov izdelka, laboratorijsko opremo, ki jo potrebujemo za razvoj, ter za plačilo sodelavcev in pogodbenih partnerjev.

Blazinšek sicer meni, da tudi v Sloveniji obstajajo možnosti za pridobitev semenskega kapitala in kot primer tudi on navaja nedavno ustanovljen sklad Silicijevi vrtički. »Verjetno bi bilo dobro, da bi se razni tehnološki parki, inkubatorji in privatni investitorji bolj povezali in ne delali vsak posebej. V Sloveniji sicer poskušajo veliko storiti na tem področju, vendar jim manjkajo skupna vizija in jasni cilji,« je še prepričan.

romih-dejan6-br.1406213383.jpg.o.600px.jpg

Dejan Romih, MountVacation.com

»Za pridobitev investicije je pomembno, da ima start-up izdelan načrt, ki pije vodo, in iz katerega investitor prepozna, da za rešitev obstaja povpraševanje na trgu,« meni Dejan Romih, direktor podjetja OBS, ki je razvilo spletni rezervacijski sistem za zimski turizem MountVacation.com. Podjetje je leta 2008 prejelo investicijo s strani Poslovnih angelov Slovenije, leta 2011 pa ga je podrl tudi slovenski sklad tveganega kapitala RSG Kapital. Po besedah sogovornika investitorji vlagajo v start-upe, ki imajo potencial, da v prihodnosti postanejo milijonska podjetja, primerna za prodajo.

Romih iz lastnih izkušenj pravi, da so bili pogoji financiranja njegovega podjetja sprejemljivi, a je pričakoval več podpore pri t. i. »mehkem delu«, torej pri iskanju talentov, povezovanju z ostalimi podjetji in mentoriranju.

"Priložnosti za financiranje je v Sloveniji dovolj"

Pri pomembnih poslovnih odločitvah je imel po lastnih besedah sicer sorazmerno proste roke. »Seveda pa smo se vedno posvetovali z investitorji in pridobili drugo mnenje. V vsakem primeru velja, da morajo biti odločitve v skladu s poslovnim načrtom,« dodaja.

Romih meni, da je priložnosti za financiranje v Sloveniji dovolj, manjka predvsem zrelih in primernih projektov. Kot primer navaja lastno izkušnjo ob prejemu sredstev s strani Kluba poslovnih angelov. »Investitorji so pregledali prek 200 podjetij, a kljub temu, da je bilo sredstev dovolj, so se odločili zgolj za dva start-up«. Sogovornik je med drugim prepričan, da je v Sloveniji tovrsten kapital napačno razumljen. »Gre namreč za tvegano naložbo, ki je v prvi vrsti namenjana temu, da pripravi podjetje za na trg,« razlaga.

Vsem mladim podjetnikom, ki so trenutno v fazi iskanja investicije, pa medtem svetuje: »Prvič, poskušajte čim dlje zdržati z lastnimi sredstvi, drugič, svojega bodoče investitorja izberite skrbno in tretjič, vztrajajte, saj je pot start-up trnova.«

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...