So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Podjetniki na dobri poti k uspehu

Čas branja: 14 min
18.07.2014  15:32
Podjetnike Ivico Zupančič, Katarino Rosman in Jako Blažona je ekipa Mojih financ na njihovih podjetniških začetkih spremljala od lani novembra. Vsi trije trdno stopajo po načrtovani poti, seveda pa tako, kot je v podjetništvu v navadi, z odmiki malo sem malo tja, a pogumno naprej.
Podjetniki na dobri poti k uspehu

V Mojih financah so spremljanje končali in ob tem povzeli glavne izzive, pred katerimi so se znašli. Povprašali so jih tudi, kako so zadovoljni s projektom Moje podjetje, ali so dobili dobre nasvete izbranih strokovnjakov in kaj bi glede na izkušnje zdaj svetovali drugim novopečenim podjetnikom. Seveda so tudi naše stalne strokovnjake, ki so svetovali podjetnikom, vprašali, kako so sami videli projekt in kako bi ga lahko še izboljšali. Namreč, septembra bodo pri projektu Moje podjetje sodelovali novi trije podjetniki. Takšni, ki so na trgu že nekaj časa, a so se znašli pred pomembnimi prelomnicami; širili bodo proizvodnjo, na novo zaposlovali, odkrivali nove trge doma in v tujini in podobno. Čaka jih polno izzivov in mi bomo z njimi. In kateri so ti trije novi podjetniki? Do septembra naj to ostane še skrivnost.

uspesen-podjetnik2-ss.1405600747.jpg.o.600px.jpg
Foto: Shutterstock

Ivica Zupančič, cvetličarna

»Želja, da bi nekoč imela svoje podjetje, kjer bi lahko delala zase, neodvisna od nekoga nad seboj, se je v meni rojevala že veliko let,« je svoje podjetniške začetke pospremila Ivica Zupančič. Pri svojih 50 letih je ostala brez zaposlitve, prijavljena na zavodu za zaposlovanje v kategoriji težje zaposljivih oseb. »Spet se je oglasil moj notranji glas, da bo treba nekaj narediti.« S hčerko sta združili moči in ob podpori celotne družine 1. oktobra lani odprli vrata cvetličarne na Izlakah. In tako se je začelo.

Na svoji dozdajšnji poti se je srečevala z najrazličnejšimi izzivi in jih uspešno reševala tudi s pomočjo strokovnjakov. In kateri nasveti so ji še najbolj ostali v spominu? Zelo všeč ji je bila ideja trženjskega strokovnjaka Aleša Lisca o prvem vtisu - pri prvem nakupu mora namreč poskrbeti, da se bodo stranke vrnile. Vsakomur, ki kupi enkrat, naj bi dala brezplačno cvetlico ali šopek, če pride v določenem času še enkrat na obisk. Enako lahko naredi tudi ob osebnem prazniku kupca.

zupancic-ivica7-ih.1405600744.jpg.o.600px.jpg
V uspeh cvetličarne bo potrebno vložiti še veliko dela, ne glede na dopuste in proste dni, priznava Ivica Zupančič. Foto: Irena Herak

Spomnimo se, težave je imela tudi z likvidnostjo, saj je dolgo čakala na sredstva za samozaposlitev. Na Sberbank so ji svetovali o možnosti najema mikroposojila ali premostitvenega posojila, za katero pa se na koncu ni odločila, saj je v vmesnem času prejela državno subvencijo. Srečala se je tudi s težavo izbire računovodje, ki jo je hitro rešila, ko je našla gospo, s katero še vedno sodeluje.

Prav na 8. marec so jo presenetili z davčne inšpekcije z nenapovedanim nadzorom blagajniškega poslovanja; pregled je uspešno prestala brez večjih kršitev. Imela je še nekaj vprašanj o prostoru in stroških, saj so pozimi začeli obratovalni stroški občutno rasti, a so ji strokovnjaki iz Energije plus ustrezno svetovali.

Skupaj smo poiskali tudi nekaj tehničnih rešitev, kot sta uvedba plačila s kartico v cvetličarni ter izbira najboljšega ponudnika spletne in telefonske povezave. Pred uvedbo POS-terminala za plačilne kartice je bilo pri njej mogoče le plačilo z gotovino. Dodatno dejstvo, da bankomat ni blizu, je velikokrat oviralo nakupe. Pozanimali smo se tudi, kakšna zavarovanja bi potrebovala v primeru izpada dohodka zaradi naravnih katastrof, kot je bil pozimi žled.

S hčerko sta dejavnost cvetličarstva v tem času nadgradili, tako da zdaj prodajata tudi svoje izdelke, kot so ročno izdelane voščilnice, lesene šatulje, okraski in podobno. V zvezi s tem se je Ivici sicer odpiralo kar nekaj vprašanj, ki pa smo jih s pomočjo svetovalcev iz Date raz­jasnili. Podobno je bilo z lastno porabo in reprezentanco, saj podjetniki včasih ne vedo, kako obračunati izdelke, ki jih porabijo zase.

Večkrat vmes jo je pestilo tudi pomanjkanje strank, a kot ji je svetoval Aleš Lisac: »V svojem okolju mora postati nepogrešljiva, še zlasti ob posebnih dogodkih, kot so poroke, pogrebi, obletnice in podobno, ko ljudje poleg samega izdelka potrebujejo še kakšno dodatno pomoč.« In res ima Ivica v zadnjem času čedalje več dela za poroke in podobne dogodke. »Stranke se tudi vedno znova rade vračajo v cvetličarno,« je zelo zadovoljna Ivica.

rosman-katarina9-ih.1405600745.jpg.o.600px.jpg
V roku dveh let bi rada zaposlila še eno sodelavko, pogodbeno pa sodelovala še z določenimi strokovnjaki, načrtuje Katarina Rosman. Foto: Irena Herak

Katarina Rosman, kozmetični salon

»Za samozaposlitev sem se odločila, ker je bila na trgu slaba ponudba dela, če pa je že kaj bilo, je bilo plačilo minimalno ali pa me je omejeval že emšo, čeprav imam veliko znanja na svojem področju. Prišel je dan, ko sem zagledala svojo vizijo. Ta vizija se je začela z idealnim prostorom za moj salon in takoj naslednji dan sem se prijavila za pridobitev subvencije za samozaposlitev,« je svoje začetke opisala Katarina.

Že kmalu se je začelo zapletati, a je na koncu le najela prostor na Potrčevi ulici v Ljubljani v velikosti sedmih kvadratnih metrov, kjer je imela svojo sobo, v souporabi pa še čakalnico, WC, čajnico in garderobo. Najemnina je znašala 300 evrov na mesec s stroški vred in nepremičninski strokovnjaki so se strinjali, da je cena ugodna.

Katarina se je potem veliko ukvarjala z raznovrstnostjo ponudbe svojih storitev. Najprej je ponudila klasično ter medicinsko pedikuro in potem še depilacije s sladkorno pasto. Temu so kmalu sledili še tečaji depilacije s sladkorno pasto, ki pa jih je izvedla le nekajkrat, saj ni bilo dovolj zanimanja. Vseskozi se je srečevala z dejstvom, da ljudje zaradi krize manj zapravljajo in bi radi dobili poceni pedikuro in druge njene kozmetične storitve. Trg so še zlasti zamajali ponudniki kuponov, ki so storitvam dali res smešno nizke cene. S to težavo se je srečevala v celotnem obdobju, saj so jo stranke dobesedno izsiljevale, da bodo zamenjale salon, če ne bo popustila pri ceni.

Tudi sama se je lotila oblikovanja promocijskih bonov in deljenja letakov na tržnici. Strokovnjaki so ji svetovali, naj poskusi promocijo narediti prek stalnih in nekdanjih strank, saj se reklama najbolje širi od ust do ust. Tudi pri letakih so našli kar nekaj zanimivih rešitev, kako jih konkretno oblikovati, da bodo pritegnili stranke - s kakšnimi vzorci, popusti in podobno. Pojavljalo se je tudi vprašanje, ali naj promocija temelji samo na popustih - saj ti še dodatno zbijejo vrednost storitve in jih stranke potem vedno pričakujejo - ali še na čem drugem. Tako je popuste raje ponudila le v okviru posebne akcije - prvi obisk, privabitev novih strank, popust ob odprtju in podobno.

Kmalu se je želela poleg fizične promocije lotiti tudi izdelave spletne strani. Pridobili smo nekaj ponudb za spletno stran ter predstavitev na družbenih omrežjih, a je ta projekt potem preložila na poznejši čas, ko bo imela dovolj sredstev, da bo to lahko izpeljala kakovostno. Ker sama ni prav domača z računalnikom, bi namreč morala redno plačevati nekoga, ki bi osveževal spletno stran in stran na Facebooku.

Vmes jo je nekaj časa pestila bolezen, zato smo se pri zavarovalnicah pozanimali, kako se lahko obvaruje pred večjim izpadom dohodka, saj podjetje dejansko ne deluje, ko sama ne dela, fiksni stroški pa vseeno nastajajo. Ponudili so ji različne možnosti za obdobje do 30 dni, saj po tem obdobju breme bolniškega nadomestila prevzame država. Zaželela si je tudi pred lokalom postaviti svetlobno tablo z napisom, da bi jo opazilo več mimoidočih. Strokovnjaki so naredili konkretne izračune stroškov, a se za tablo na koncu ni odločila.

Izvajanje različnih storitev, predvsem depilacij in podobnih intimnih storitev, je vplivalo tudi na to, da je majhna sobica na Potrčevi postala neprimerna, zato se je preselila na Peruzzijevo na Rudnik. Našla pa je še novo tržno nišo, izvajanje pedikure po domovih, saj so stranke tako bolj sproščene in nekatere zaradi starosti že težko pridejo do salona.

Na koncu je med vsemi poskusi novih storitev vendarle ostala pri svoji primarni dejavnosti, medicinski pedikuri, a so njene sanje še vedno, da bi v prihodnje vključila tudi zunanje sodelavce za različne dejavnosti, kot je permanentna pedikura. Zelo rada pa izvaja tudi svetovanje o pravilni obutvi in refleksoterapijo. Izzivi za naprej, torej.

blazon-jaka6-ih.1405600746.jpg.o.240px.jpg
Napredovali smo ogromno, a za startupe še posebej pa aplikacije je težko reči, kdaj postanejo stabilne, se zaveda Jaka. Foto: Irena Herak

Jaka Blažon, start-up aplikacije Wivu

Ustanovitev start-upa poteka drugače kot ustanovitev klasičnega podjetja, nam je zaupal Jaka Blažon, ki je pri svojih rosnih 17 letih prav prek start-upa začel uresničevati svojo zamisel za aplikacijo Wivo. Start-up je majhno podjetje, ki še nima vseh lastnosti pravega podjetja. Večinoma ni registrirano in namesto zaposlenih ga vodi ekipa, ki svojo idejo v izdelek še razvija. Cilj vsakega start-upa je razviti svoj produkt, doseči eks­ponentno rast uporabnikov ter tako postati zanimiv za vlagatelje. Veliko danes zelo uspešnih in vrednih podjetij, kot so Instagram, Foursquare, Facebook ter Airbnb, so bili na začetku start-upi. Tudi v Sloveniji jih imamo nekaj: Zemanta, Celtra, Layer, zagotovo pa vsi poznamo tudi prikupnega mačka Talking Tom Cat, ki kot slovenski start-up premaguje meje v tujini. Jaka se je znašel v prav takšni vlogi kot številni start-upi pred njim. In kako je vse to skupaj usklajeval s šolo? Na srečo je bilo na njegovi viški gimnaziji okolje precej odprto in razumevajoče do razvoja mladih talentov, zato z usklajevanjem šolanja in dela ni imel večjih težav.

Kako pa je financiral svoje začetke? Start-up v svoji prvi fazi redko pridobi sredstva, ta pa pozneje, ko se izoblikuje večji nabor uporabnikov, pridejo od vlagateljev in nikoli od države. »Slovenski start-upi na državo ne računamo, saj je to področje podjetništva v Sloveniji zelo slabo pokrito. Ker sledimo temu, pravega podjetja še nismo odprli, vendar ga na neki točki zagotovo bomo,« je na začetku dejal Jaka. So pa pred kratkim svojo aplikacijo predstavljali 30 morebitnim vlagateljem v ZDA, ki so se za projekt ogreli, na to, kakšen bo konkreten rezultat, pa bo treba počakati še nekaj časa.

V tem času so se udeležili tudi Startup weekenda v Zagrebu, ki je podjetniški dogodek, na katerem je v 54 urah treba narediti svoj produkt. Posebnost je, da organizatorji priskrbijo mednarodne mentorje z vseh področij in iz znanih podjetij, ki pomagajo pri projektu. Na koncu so z veliko vloženega truda osvojili prvo mesto.

Vsak start-up mora razumeti svoje uporabnike, saj bo od njih podjetje živelo. Jaka je ves čas vabil nove uporabnike, naj preizkusijo najprej beta in pozneje še pravo različico aplikacije Wivu. Naskočili so tudi Applov trg, pozneje pa nameravajo razviti še androidno različico. Največja težava je seveda, kako biti opazen v množici podobnih aplikacij. Še večja težava pa je, da noben strokovnjak v teh stvareh dejansko ne more dati pravega odgovora. Če bi ga kdo poznal, bi seveda čez noč neznansko obogatel. Viralnost je mogoče doseči različno in družbena omrežja so le ena izmed možnosti. Dober glas o aplikaciji se mora začeti širiti med ljudmi, hkrati pa jih morajo čim več tudi ohraniti kot stalne uporabnike, kar je še večji izziv. Šele ko naberejo večje število stalnih uporabnikov, lahko začnejo razmišljati o monetizaciji projekta, da bo vse skupaj imelo smisel. Teorija, ki pa mora v praksi, tudi pri Jaki, v polni meri šele zaživeti.

Seveda se je pojavilo tudi vprašanje promocije in odločili so se za prisotnost v medijih, reklamo na podjetniških krožkih in podobno. Ko se je aplikacija začela testirati in so prišli prvi uporabniki, so se začeli spraševati, katere metrike je sploh pametno spremljati, da ne bi dobili napačnega vtisa o uporabnikih. Svetovalci so jim dajali različne nasvete, ki jih je Jaka uporabil pri svojem delu. Sčasoma so se začeli uporabniki nabirati in Jaka ima zdaj že nekaj, kar lahko pokaže vlagateljem.

Jaki je v tem času uspel še en velik met. Sprejet je na prestižno univerzo Watson, kjer bo imel veliko priložnosti sodelovati z najboljšimi mentorji na svetu.

Kaj ste se naučili na svoji podjetniški poti

Ivica Zupančič: »Za sodelovanje z revijo Moje Finance sem se na začetku svoje samostojne poti v letu 2013 odločila izključno zato, da spoznam nove ljudi in čim hitreje dobim kakšno koristno in uporabno informacijo o poslu. V podjetniške vode sem se podala po več kot 30 letih dela v pisarni. Nasveti strokovnjakov so se mi najprej zdeli popolnoma neuporabni in mislila sem si, kaj bodo govorili, saj govorijo in svetujejo le iz knjig, ne pa iz prakse. Vendar sem iz tedna v teden spoznavala, da le ni tako, in ko sem njihove odgovore nekajkrat prebrala, sem spoznala, da res držijo, in sem jih uporabila in jih še uporabljam pri svojem delu. Pri delu v cvetličarni bedim predvsem nad papirji, saj je urejevanje in spremljanje papirjev tudi moj osnovni poklic, cvetličarstvu pa se privajam. Za večino storitev je odgovorna moja hči, ki je po poklicu cvetličarka, in prepričana sem, da sva delo dobro zastavili, saj si ga razdeliva in tako vsaka s svojimi zamislimi in predlogi ponudiva čedalje več izvirnih končnih izdelkov (različni cvetlični aranžmaji). Že po devetih mesecih samostojnega dela opažam, da se iz meseca v mesec »kalim« in tako iz meseca v mesec postajam odločnejša, prav tako se mi ni več težko dogovarjati z različnimi pot­niki o pogojih nabave, saj do zdaj nobeden izmed potnikov sam od sebe ni ponudil ugodnejših pogojev. Nič več mi tudi ni »nerodno« odpovedati sodelovanja nekomu, ki ima slabše pogoje prodaje, in zamenjati dobavitelja. Zavedam pa se, da bo treba v uspeh cvetličarne vložiti še veliko dela, ne glede na dopuste in proste dni, saj je treba biti v moji dejavnosti strankam vedno na voljo. Predvsem pa želim v dejavnosti vztrajati toliko časa, da bom izpolnila pogoje za upokojitev (predvidoma proti koncu leta 2015), potem bom vodenje cvetličarne predala svoji hčeri, sama pa ji bom z veseljem, kolikor se bo le dalo, še vedno pomagala. Moja prepoznavnost je bila tudi zaradi sodelovanja pri tem projektu večja in odmevnejša, še posebno v dneh, ko izide revija. Vsem mladim podjetnikom, ki šele začenjajo svojo samostojno pot, bi svetovala, naj ne omagajo in ne obupajo pred prvo težavo in oviro, saj je vsako težavo lahko rešiti in vsako oviro lahko preskočiti, treba je le vztrajati na načrtovani poti, da pridejo do postavljenega cilja - čeprav počasi, da le zanesljivo. Takrat se bodo s ponosom ozrli na prehojeno pot, ki jih je pripeljala do cilja. Predvsem bi vsem mladim podjetnikom položila na srce nasvet, naj se ne ujamejo na sladke besede trgovskih potnikov, saj je njihov cilj čim več prodati, začetnik pa si v večini primerov ne upa odkloniti nakupa in s tem se mu kopiči zaloga, ki pa je največkrat razlog za neuspeh poslovanja.«

Katarina Rosman: »Nasveti nekaterih svetovalcev so bili zelo koristni, omenila bi predvsem Aleša Lisca. Nekatere stvari bi stekle prej, če bi z njim imela še osebni stik. Veliko večje prepoznavnosti ni bilo, le nekaj starih strank, ki jih nisem mogla obvestiti, da sem spet odprla salon, je v reviji dobilo informacijo o moji vrnitvi in bilo zelo veselo. V zadnjem času je sicer stabilnost poslovanja malo boljša, a vizija, ki sem jo imela ob odprtju salona, ni stekla tako hitro, kot sem pričakovala. Moja vizija je, da bi imela v dveh letih zaposleno še eno sodelavko in bi pogodbeno sodelovala še z nekaterimi strokovnjaki. Rada bi postala tudi zastopnica za kakšen dober in poseben kozmetični izdelek. V prvem letu sem se naučila, da je treba biti potrpežljiv in vedno na preži in da je podjetništvo življenjski slog, in ne samo služba. Ugotovila sem, da je treba delo opravljati s strastjo in vse drugo pride sproti. Moja največja napaka je bila, da sem bila na začetku malo zmedena - nisem imela ravno najboljše vizije in sem preveč skakala iz ene stvari v drugo. Zdaj poleti ne bom delala nekih drastičnih potez. Želim si, da bi nekoč imela toliko strank, da bi lahko pokrila vse stroške in bi mi ostala dostojna plača ter dodaten kapital za vložek v razvoj in novosti. Je pa v teh časih zelo težko vpeljati nov posel, če si finančno zelo omejen. V moji stroki se pojavljajo tri težave - prva je sama finančna kriza, druga je razvrednotenje storitev z različnimi kuponi in tretja zelo velika rast števila kozmetičnih salonov. Mladim podjetnikom bi svetovala, naj si najprej najdejo posel, ki ga bodo opravljali z veseljem, hkrati pa naj se zavedajo, da na začetku ni časa za spanje, temveč morajo biti vseskozi na preži. Če kakšna zamisel ne uspe, kot ste si zamislili, pa ne obupajte takoj, temveč poskušajte naprej.«

Jaka Blažon: »Ko mi je bilo prvič ponujeno sodelovanje z revijo Moje finance, sem se počutil odlično in dobil potrditev, da delam pravo stvar. Sodelovanje se mi je zdelo zelo korektno in koristno; zagotovo bi se zanj znova odločil, saj sta bili to odlična izkušnja in promocija. Spoznal sem veliko novih ljudi. Nasveti so se mi zdeli koristni, še posebno veliko mi je pomenilo, da sem lahko navezal stik s strokovnjaki, saj se še zlasti start-upi srečujejo s svojevrstnimi težavami. Dobil sem prave strokovnjake. Morda bi bilo v prihodnje dobro, da bi lahko podjetniki strokovnjake še osebno spoznali, saj bi bila to odlična priložnost in motivacija. Veliko ljudi mi je povedalo, da so brali o meni, moji ekipi in tem, kar počnemo. Ljudi sem lahko obveščal, kaj se pri nas dogaja. Menim, da smo prek tega projekta postali bolj prepoznavni in dobili tudi nove uporabnike. Močno smo napredovali, a za start-upe, sploh pa aplikacije, je težko reči, kdaj postanejo stabilni, pomembno pa je, da je bil napredek in da smo ga dosegli skupaj. Naša vizija je končati to, kar smo začeli, saj je v start-upu tudi v poznejših fazah veliko prilagajanja, trg za start-upe se spreminja in prilagoditi se moraš ti, saj se trg tebi ne bo. Naučil sem se veliko, vendar pa me veliko še čaka. Največja napaka vodje je, da ti kdaj stvari uidejo iz rok, da si premalo osredotočen in se izgubi prava energija. Takrat se je treba zbrati, dvakrat vdihniti, se skoncentrirati in se spet vrniti na polno nazaj na delo. Menim, da je okolje v redu. Podjetnikom svetujem, naj bodo, če imajo vizijo, drzni, naj se bodo sposobni znajti v vsakršnih okoliščinah, potem naj se tega lotijo. A glavno vprašanje je: Ali si upate?«

Podjetniki skozi oči strokovnjakov

lisac-ales2-us.1405600751.jpg.n.600px.jpg

Foto: Urban Štebljaj

Aleš Lisac, trženjski strokovnjak (svetoval je predvsem Ivici in Katarini):

»Podjetniki so se mi zdeli povsem običajni slovenski podjetniki začetniki. Večinoma so spraševali povsem umestno, ne postavljajo pa najpomembnejših vprašanj. Kot vsi so tako obremenjeni s svojim poslom, da jih zanima veliko podrobnosti, manj pa cela slika. Mislim, da nekdo na daljavo z odgovori ne more občutno vplivati na razvoj podjetnika. Morda pa sem vseeno dodal kamenček v mozaiku s svojimi nasveti. Podjetniki so se sicer kar dobro znašli, imajo voljo in energijo, zato jim z vztrajnostjo lahko uspe. Podjetništvo je igra, ki se nikoli ne konča, v prihodnje pa naj vseeno več razmišljajo o prodaji in trženju. Moje poslanstvo je pomagati podjetnikom; s temi odgovori sem uresničeval to poslanstvo in to, kar rad delam. Naslednjič pa bi mogoče vključil še osebni pogovor s podjetniki.«

id-tomaz-frelih-hekovnik.20140717145202.jpg.o.600px.jpg

Foto: Tomaž Frelih

Tomaž Frelih, Hekovnik (svetoval je Jaki):

»Jaka je nekoliko zrasel, mogoče sem pogrešal le malo bolj metodološki pristop, saj so bila nekatera vprašanja, ki bi jih bilo treba razrešiti že na začetku poslovanja, postavljena zelo pozno. Vedno podpiramo in spodbujamo mlade, da se lotijo česarkoli, samo da pridobijo nekaj izkušenj, ki jim bodo koristile ali pri razvoju tega projekta ali pri naslednjem. Predvsem naj bodo vztrajni, sploh če številke in napovedi kažejo dobro. Na drugi strani pa naj bodo previdni, in če ugotovijo, da projekt ne bo uspešen, naj ga čim prej odrežejo in se lotijo novih izzivov. Neprecenljive izkušnje jim bodo ostale. Projekt lahko samo pohvalim. Menim, da se še vedno premalo poudarjajo dobre zgodbe in vsakršni takšni projekti so samo pohvalni.«

Mojca Korošec, Data:

»Podjetniki na začetku poti sprašujejo vse mogoče in vsak odgovor je zanje zelo pomemben. Predvsem je veliko davčnih in računovodskih vprašanj, ker sta področji bolj strokovni in obstaja veliko pravil in zakonov, ki se hitro spreminjajo, zato ena oseba težko sledi vsemu. Dodatno jih je strah inšpekcijskih pregledov in posledično kazni. Projekt pa je vsekakor zelo zanimiv, saj prek teh podjetnikov tudi drugi, ki berejo, dobijo dodatne informacije zase. Najlažje se stvari naučimo iz praktičnih primerov, in ne iz branja knjig.«

Mile Crnović, Sberbank:

»Podjetniki, ki so nas obiskali, so bili na začetku samostojne poslovne poti, zato so potrebovali kar precej pomoči. Zagotavljanje finančnih virov je nujno potrebno za nemoten potek poslovanja in ta mora temeljiti na dodelani poslovno-tržni ideji. S težavo financiranja se vsak podjetnik sreča že ob ustanovitvi podjetja in po njej, z rastjo podjetja in s širitvijo dejavnosti pa se ta težava še poglablja in dobiva nove razsežnosti. V pogovorih s podjetniki smo opazili, da imajo dovolj specifičnih znanj, nimajo pa vizije razvoja podjetja, izdelanih želja o tem, v kateri smeri želijo svoje podjetje razvijati. Poskušali smo jim realno predstaviti njihove možnosti za pridobitev sredstev. Opažam še to, da posamezniki iščejo predvsem kratkotrajno rešitev, ne pa tistih, ki bi bile zanje najprimernejše. Žal včasih podcenjujejo pomen podjetniških znanj, saj se jih je velika večina odpravila na to pot iz nuje, ker so ostali brez zaposlitve. Opažam tudi, da je največja težava v pomanjkljivem vodenju poslovnih knjig. Pri izdelavi izračunov napačno ocenjujejo dejanske stroške, najeta posojila se uporabljajo tudi za neposlovne namene, prav tako se ne preverjajo bonitete kupcev, terjatve pa izterjujejo precej nestrokovno. Tako se zgodi, da podjetniki vstopajo na trg razmeroma nepoučeni in zaradi nestvarnih pričakovanj včasih najemajo previsoka posojila, zaradi česar so lahko na koncu prisiljeni podjetje tudi zapreti. Podjetniki začetniki so na splošno prepričani, da je za uspešno poslovanje dovolj, če znajo opravljati obrtniško delo. Večina si je poslovni načrt okvirno izdelala v glavi, malo pa jih izdelala celosten poslovni načrt - vključno s trženjsko analizo, izračuni in ne nazadnje tudi predvidenimi črnimi scenariji za težave v poslovanju. Podjetniki bi sicer najraje imeli finančno pomoč, toda še bolj pomembno je znanje.«

goljar-matija2-br.1405600750.jpg.o.600px.jpg

Foto: Barbara Reya

Matija Goljar, Ustvarjalnik (svetoval je Jaki):

»V poslu je vse odvisno od tebe, tudi zaposleni niso tako zagreti kot ustanovitelj. Sam se moraš naučiti delegirati naloge in imeti vse pod nadzorom. Jaka se je dolgo časa zanašal na ekipo in ugotovil, da nimajo vsi enako močne želje po uspehu in da je seveda on najbolj navdušen nad projektom. Ko se je tega v zadnjem času bolj zavedel, je bilo bolje, k čemur je pripomogel tudi skrajni rok zaključne konference, kar ga je verjetno spodbudilo k izboljšavam. Zanima me, kakšen bo Jaka pri 20 ali 25 letih, ko bo imel verjetno za seboj že več uspešnih projektov. Če ocenjujem vprašanja, so bila včasih nekoliko nerelevantna oziroma se moramo zavedati, da je start-up precej drugačen od običajnega podjetja in je težko postavljati točna vprašanja. Vsekakor pa mi je bilo všeč, da ste podjetnike spremljali več mesecev, saj se še vedno premalokrat vidi, kako na primer poteka razvoj nekega start-upa. Vse podjetnike je treba pohvaliti, saj jim je uspelo, zbrali so pogum za podjetniški svet. Časi za podjetnike nikoli niso idealni, zato uspe samo tistemu, ki je res pripravljen slediti svojim sanjam in pridno delati. Jaki je v zadnjem letu uspelo ogromno, eden izmed največjih uspehov je vpis na Watson, kjer bo imel možnost delati z najboljšimi mentorji in svetovalci v svetovnem merilu. Če bo le dovolj odločen in bo izbral delo pred pijačo z vrstniki, mu bo zagotovo uspelo.«

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...