So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Intervju: Start-upovec, ki priložnost vidi tam, kjer je drugi ne

Čas branja: 6 min
14.07.2014  09:06
Šestindvajsetletni Nash Barrett, ki je diplomiral iz umetnosti, je sodeloval že pri 17 start-upih. Zdaj v Ruandi snuje internetne kavarne.
Intervju: Start-upovec, ki priložnost vidi tam, kjer je drugi ne

Do konca srednje šole skoraj ni potoval. Nato je po prvem letniku študija umetnosti za leto dni odšel v Gano in tam na srednji šoli učil matematiko in znanost. Osupnilo ga je, kako lahko majhne spremembe, kot sta drugačno poučevanje in ocenjevanje, vodijo v večjo uspešnost otrok, hkrati ga je prizadelo, da je okolje njegovim učencem ne glede na njihovo strast in delovno zavzetost onemogočalo napredovanje do boljšega življenjskega standarda. Takrat se je odločil pridružiti se projektom, ki bi to spremenili. Pomagal je pri izvajanju projekta En prenosni računalnik na otroka (One Laptop Per Child), bil del kopice manjših start-upov v sedmih državah in prepotoval že več kot 40 držav. Trenutno živi v Ruandi, kjer je zaposlen kot svetovalec za komuniciranje na ruandski izpostavi ameriške univerze Carnegie Mellon University (CMU). Ob tem svojo energijo vlaga v razvoj zagonskega podjetja Creative Entropy Lab, ki naj bi širilo dostop do interneta. Ruanda ima namreč trenutno 80-odstotno pokritost z internetnim omrežjem, 80 odstotkov ljudi živi na območju s 3G-omrežjem, vendar ga le dobra desetina ljudi tudi uporablja. Prestolnica Kigali naj bi bila do konca poletja 90- odstotno pokrita z omrežjem 4G, v prihodnjih dveh letih in pol naj bi bila ta hitrost interneta na voljo v 95 odstotkih celotne države.

nash-barret2-xx.1405011524.jpg.o.600px.jpg
Morda ni možnosti, da bi internet pripeljali v vasi. Vendar to ne pomeni, da bom zapustil Ruando in obupal. Pomeni le, da se bomo lotili drugega projekta in iskali boljše ideje, pravi Barett Nash.

Od človeka z diplomo iz umetnosti ne bi pričakovali, da se bo deset let po diplomi ukvarjal večinoma z informacijsko tehnologijo. Kako se je to zgodilo?

Ko sem prišel iz Gane, sem si študij za leto dni podaljšal, da sem lahko tri dni na teden delal v zagonskem podjetju, ki je izdelovalo računalnike za potapljanje. Bil sem njihov prvi zaposleni, in ko si v majhnem podjetju, se moraš marsičesa lotiti sam. Tako sem se moral poglobiti v izdelavo spletnih strani, malo v računovodstvo, v programiranje in drugo. Informacijska tehnologija me je vedno zanimala, pri delu v podjetjih sem se bil prisiljen izuriti v njeni uporabi, izkušnje delovanja v mladih podjetjih pa so me naučile, kako povezovati ljudi, voditi projekte. To je bilo razburljivo obdobje, saj delo v start-upu prinese občutek, da prispevaš k družbenim spremembam in delaš nekaj, kar je večje od tebe. Po koncu diplome je imelo podjetje že 16 zaposlenih, sam pa sem ga zapustil, ker sem se pridružil projektu En prenosnik na otroka.

Pred skoraj desetimi leti začet projekt En prenosnik na otroka je bil sprva zelo odmeven. Zdaj je vanj vključenih dva milijona otrok in učiteljev v Latinski Ameriki ter 500 tisoč v Afriki in drugje po svetu, vendar je potihnil. Kaj se danes dogaja z njim?

Projekt En prenosnik na otroka se izvaja. Glavna ideja - vsakemu otroku v revnih državah zagotoviti računalnik - je bila drzna in navdihujoča, in čeprav projekt verjetno nikoli ne bo dosegel tega cilja, je dramatično vplival na mnoge start-upe in na razmišljanje o razvoju.

Kako je projekt En prenosnik na otroka vplival na izobraževanje drugje?

Postalo je jasno, kako poceni so lahko računalniki in kakšne šibke točke imajo v takšnem primeru. Pokazalo se je, da računalnik ni samo orodje, ampak platforma za izobraževanje, pri čemer je nujno, da se pri uvajanju v šolske sisteme osredotoči na izobraževalne politike in integracijo v kurikulum, s čimer so učitelji bolj jasno vključeni v uporabo informacijske tehnologije pri svojem delu. Tudi če so računalniki zgolj orodje, zbudijo razmišljanje o njihovi zasnovi in obliki, o vzdržljivosti in kako jih izboljšati in kaj storiti, če se pokvarijo. Pojavijo se nova vprašanja o povečevanju njihove varnosti in denimo izdelavi zaslonov, primernih za delo na neposredni sončni svetlobi. Kako izdelati strežnike, ki lahko naenkrat posodobijo 50 tisoč računalnikov. En prenosnik na otroka je bil projekt, ki je poskusil narediti malo vsega in zato nobeden od teh posameznih vidikov ni bil izpeljan popolno. Zato je projekt zaspal.

V Ruando ste se letos vrnili zaradi naklonjenosti države do novih, z informacijsko tehnologijo povezanih projektov. Kje se kaže ta odprtost države?

Ruanda je država, kjer lahko dobiš podjetniški vizum, če direktoratu za imigracijo v pismu pojasniš svojo podjetniško idejo. V dobesedno 20 minutah, in pri tem se ne šalim, lahko ustanoviš podjetje. Brezplačno lahko delaš v podjetniškem inkubatorju k-lab, ki ga financira vlada. Zelo preprosto se lahko dogovoriš za sestanek s katerimkoli predstavnikom vlade. Gre za državo, ki nima naravnih virov, na katere bi se zanašala, zato je vlada informacijsko tehnologijo prepoznala kot glavno priložnost, ki omogoča razvoj. Do konca poletja bo 90 odstotkov prestolnice Kigali pokrite z omrežjem 4G, v 28 mesecih bo z njim pokrite 95 odstotkov države, s čimer bo Ruanda postala prva država na svetu s tako visoko pokritostjo. Veliko drugih držav informacijsko tehnologijo dojema kot pomembno in zanimivo, a postransko stvar.

Pokritost z internetnim omrežjem je sicer visoka, vendar le 13 odstotkov ljudi internet tudi uporablja.

Ruanda je država, ki nima naravnih virov, na katere bi se zanašala, zato je vlada informacijsko tehnologijo prepoznala kot glavno dejavnost, ki naj bi omogočila razvoj.

Premagovanju te težave je namenjen naš start-up. Razvijamo idejo o občasnih premičnih internetnih kavarnah. Izhajali smo iz dejstva, da internet obstaja, je v zraku, je na voljo, vendar ljudje do njega nimajo takšnega dostopa, kot bi ga lahko imeli. Naše internetne kavarne so zasnovane na tabličnih računalnikih, ki več ur delujejo tudi, ko zmanjka elektrike. Dokler je v zraku internet, lahko brez težav v nahrbtnik shraniš od pet do šest tablic in jih ponudiš okolju, kjer ljudje nimajo dovolj denarja za lastne naprave, hkrati pa je premalo povpraševanja za stalno internetno kavarno. Prednost naše ideje je, da ne potrebujemo stacionarne infrastrukture, ampak se povezujemo s kavarnami ali lokali, v prostore katerih enkrat na teden postavimo tablične računalnike, ki jih ljudje lahko uporabijo.

Pa bo uporaba vaših naprav finančno dostopna za revnejše?

Trenutna cena uporabe interneta v kavarni v Kigaliju je med 80 centi in enim ameriškim dolarjem na uro. Internet postane dostopen, ko strošek zanj pomeni pet odstotkov tvojega prihodka. Preračunali smo, da je temu primerna cena, ki jo bomo postavili, od osem do 12 centov na uro. S to ceno lahko na kavarno mesečno ustvarimo okoli 120 dolarjev prihodkov, kar bo omogočalo njihovo delovanje in nadaljnje razvijanje ideje. Na naših napravah bodo tudi kratka videopredavanja, in če boš pogledal serijo teh predavanj, se boš lahko naučil kaj novega. Sem internetni idealist in verjamem, da če internet uspešno razširiš, lahko korenito spremeniš posameznikovo življenje na bolje.

Kakšne treninge boste ponujali?

Gre za podoben koncept, kot ga imajo internetni izobraževalni tečaji, denimo Coursera, pri čemer so naši programi specializirani za lokalne potrebe. Pripravljamo kratke, petminutne posnetke, na primer o tesarstvu, pripravljen imamo program z navodili za strežbo restavracijah, v katerem so napotki, kako pozdraviti stranke, delati račune in podobno. Pripravili bomo lastne tečaje za električarje, morda napotke za izdelavo sira. Sodelujemo z dvema organizacijama iz New Yorka in Singapurja, ki imata široko paleto izobraževalnih vsebin v tem videoformatu.

Kdaj bodo odprte prve kavarne?

Trenutno izvajamo pilotne projekte s 16 tablicami. Naš trenutni cilj je zagotoviti dovolj materialov, podatkov, slik in zgodb, nato lahko začnemo drugo fazo projekta: iskanje partnerjev, sodelavcev, kar nam bo omogočilo širitev. Google je financiral našo prvo fazo in ga zelo zanimajo naše raziskave.

Zanimivo je, da v Ruandi vidite skoraj boljše podjetniške priložnosti kot v razvitih državah. Zakaj? Kako je drugačna od denimo Kanade, iz katere prihajaš?

Lani je Kanada uvedla podjetniški vizum, kar je bilo v evropskih medijih označeno kot odlična ideja. Dejstvo pa je, da ga je precej težko dobiti, saj moraš imeti v Kanado vloženih 117 tisoč dolarjev, da ga dobiš. V Ruandi podjetniški turistični vizum, ki sem ga omenil prej, dobiš za 200 ameriških dolarjev. Država ima izjemno nizko stopnjo korupcije, zato se lahko zaneseš na to, da bodo stvari tekle, kot morajo, kot je dogovorjeno.

Ruanda je država, ki jo večina sveta pozna zaradi genocida leta 1994. Kakšno je danes življenje v njej?

Ruanda je nekoliko nesproščena država, iz katere je za sprostitev vsake toliko koristno malo pobegniti. Je policijska država, v kateri skoraj ni korupcije in v kateri se zakoni strogo spoštujejo. Nima medijske svobode, kar daje določen občutek nelagodja, a dejstvo je, da ima država bolečo preteklost, za katero si nihče ne želi, da bi se ponovila. Zato imam občutek, da so ljudje prostovoljno in z olajšanjem sprejeli stroga pravila, ki omogočajo širši mir. Prav zaradi kompleksne zgodovine bi bilo krivično pametovati in hipotetizirati, kakšna državna ureditev bi bila boljša. Prepričan sem, da se ruandski predsednik drugače od mnogih drugih afriških voditeljev vsak dan sprašuje, kaj bi še lahko storil za boljše življenje svojih ljudi.

S čim vse so se še ukvarjala podjetja, v katerih ste sodelovali?

Ko sem zapustil projekt En prenosnik na otroka, sem začel sodelovati z razvojno neprofitno organizacijo Edirisa v Ugandi. Potem sem tri mesece živel v Nepalu, kjer sem delal pri fundaciji Logged On, ki ustanavlja računalniške centre in izvaja izobraževalne programe. Logged On je še en iz dobre ideje izhajajoč projekt, ki ima dobre razmere za delo in strojno opremo, vendar njegovi ustvarjalci še niso našli prave poti, kako jo optimalno izkoristiti. Med delom v inkubatorju Bazungu sem navezal stik s številnimi manjšimi podjetji, za katera sem opravljal različna svetovalna dela.

Zakaj niste vztrajali pri katerem izmed start-upov, če so bili uspešni?

Veliko podjetij še vedno deluje, nekatera zelo uspešno. Po končanem sodelovanju s prvim start-upom Shearwater Research, v katerem smo izdelovali računalniško opremo za potapljanje, sem ugotovil, da imam spretnosti, ki pridejo prav nekomu z idejo, a brez menedžerskih sposobnosti. Moja osebna težava je bila ponavljajoč se občutek, da sem zgolj pomočnik pri uresničevanju sanj nekoga drugega. V manjših podjetjih je dela ponavadi preprosto preveč ali premalo za preživetje. Projekt za opolnomočenje ljudi z internetom, ki ga izvajamo znotraj Creative Entropy Lab, je bolj moj in nameravam z njim ostati še dolgo. Postavili smo si ambiciozen model, ki morda ne bo deloval. Morda ni možnosti, da bi internet pripeljali v vasi. Vendar to ne pomeni, da bom zapustil Ruando in obupal. Pomeni le, da se bomo lotili drugega projekta in iskali boljše ideje.

projekt-nash3-xx.1405011520.jpg.o.600px.jpg
V projekt En prenosnik na otroka je zdaj vključenih dva milijona otrok in učiteljev v Latinski Ameriki ter pol milijona v Afriki in drugje po svetu.

projekt-nash2-xx.1405011521.jpg.o.600px.jpg

projekt-nash-xx.1405011522.jpg.o.600px.jpg

projekt-nash1-xx.1405011523.jpg.o.600px.jpg
Ker na mnogih območjih ni dovolj povpraševanja po stalnih internetnih kavarnah, bo Creative Entropy Lab dostop do interneta občasno omogočal s tablicami.

Tjaša Zajc je samostojna publicistka s področja razvoja tehnologij v zdravstvu. Trenutno je v podjetju Better del ekipe elektronskega sistema za zdravila OPENeP. Je tudi avtorica podkasta Faces of Digital Health. 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...