Videoklic postaja zlati standard podpornih storitev Videoklic postaja zlati standard podpornih storitev Podjetja se vse bolj zavedajo, da tehnologija videoklica postaja nuja pri zagotavljanju podpore strankam
Osem najpomembnejših tehnologij za spopad z naslednjo krizo Osem najpomembnejših tehnologij za spopad z naslednjo krizo Hitra prilagoditev poslovnih modelov je ena izmed glavnih prednosti digitalne transformacije. V regiji srednje in vzhodne Evrope je Slovenija po merilu načrtovanih vlaganj v digitalizacijo uvrščena najvišje.
Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih računov
Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve najboljše za kakovost življenja v mestih

On študira na Berkeleyju, ona išče bodoče zvezde Silicijeve doline

Čas branja: 6 min
08.07.2014  09:31
Mladi in uspešni Slovenci v tujini

Zakonca Jure in Lucija Drobnak z veliko znanja, volje in trdega dela zasledujeta življenjske cilje, pot pa jih je za leto dni zanesla na kalifornijski Berkeley, kjer bosta ostala do naslednje pomladi. Jure tam študira finančni inženiring na eni izmed najbolj elitnih poslovnih šol na svetu, Lucija pa dela na HR oddelku pri tehnološkem velikanu Robert Boschu.

Življenjepis obeh je kljub njunim mladim letom obsežen. Jure je doktor fizike na ljubljanski univerzi, kot raziskovalec je deloval na münchenski tehniški univerzi in inštitutu Jožef Štefan, nekaj časa preživel pri investicijski družbi Alta in v laboratoriju za fiziko na univerzi v Berkeleyu. Lucija pa je izkušnje ob študiju komunikologije na Univerzi v Trstu in magisteriju na ekonomski fakulteti nabirala v vrsti slovenskih in italijanskih podjetij. Med drugim je vodila program na italijanskem nacionalnem radiu v Trstu.

Par je v pogovoru za Startaj.si spregovoril o delu in življenju v ZDA, o razlikah s Slovenijo, prednostih in slabostih plačljivega študija, pa tudi o tem, kako se zabava čez lužo.

lucija-jure-1.1404804095.JPG.s.960px.jpg
Lucija in Jure Drobnak bosta leto dni preživela v Kaliforniji. Pravita, da sta se v novo okolje hitro vključila, pri čemer ti Američani tudi veliko pomagajo.

Zakaj sta se odločila za odhod v ZDA?

Jure: Zame ni bilo veliko možnosti, da bi kot fizik z doktoratom ostal v Ljubljani. Odločitev je bila torej precej enostavna. Vedel sem namreč, da v akademskem življenju ne bom ostal za dolgo, zato sem iskal priložnosti izven raziskovalnih področij. Z znanjem, ki sem ga pridobil na doktorskem študiju, je bilo povsem logično, da se usmerim v kvantitativne finance. Na Berkeleyu sem bil že pred dvema letoma, ko sem kot fizik delal v njihovem laboratoriju. Tam sem se seznanil z magistrskim študijem finančnega inženiringa, programom za ljudi, ki imajo veliko kvantitativnega znanja, želijo pa se usmeriti v finance.

Lucija: Odhod v ZDA je bil vedno moja želja. Študij je bil sicer zame predrag, zato se zanj nisem odločila. Prek LinkedIna sem se prijavila na razpis podjetja Robert Bosch, ki ima svoj tehnološko-raziskovalen center v kalifornijskem Palo Altu. Imela sem razgovor za enoletno delo v njihovem oddelku za HR in očitno so bili z mano zelo zadovoljni.

Kako poteka proces prijave na študijski program na elitni ameriški univerzi kot je Berkeley?

Jure: Celoten postopek je dolgotrajen. Z delom je potrebno začeti eno leto preden se program tudi uradno začne, v tem času imaš vrsto intervjujev in izpitov, ki te posledično pripravijo na študij.

Lucija: Gre za enega najboljših tovrstnih programom v ZDA, sprejetih je namreč samo šestdeset študentov iz celega sveta.

Kaj pa sam študij, kako poteka?

Jure: Fokus študija je predvsem na analizah, veliko je tudi programiranja, algoritmičnega trgovanja, cenitev zapletenih finančnih produktov, raznih opcij. Veliko je seveda tudi matematike in statistike. Dela je pa ogromno, veliko projektov, predavanj in izpitov, zaposlen si po cele dneve. Iz tedna v teden dobiš nove zadolžitve. Veliko pozornosti namenjajo delu v skupini, saj se pričakuje, da boš tudi v službi delal skupinsko. Kampanjsko delo torej ne pride v poštev. A tukaj nisva na počitnicah.

Kakšne so po vašem mnenju razlike s študijem v Ljubljani?

Jure: Univerza v ZDA je biznis, ki se ga na veliko financira. Tudi univerze imajo svoje finančnike, ki se ukvarjajo z investiranjem na finančnih trgih. Študij je sicer plačljiv, a mislim, da ima zato tudi določene prednosti.

Zakaj je boljši?

Jure: Plačaš veliko, a potem tudi dobiš tisto, za kar si plačal. Zadeve so tukaj resnično urejene. Če imam težavo, lahko kadarkoli pokličem izvršno direktorico, ki mi bo pomagala, saj ti ljudje delajo zate. Tudi profesorji so dostopni, na zelo visokem nivoju. Res pa je, da se študentje zadolžijo za plačilo študija. Dobijo poceni državna posojila, a vsak si želi čim prej doštudirati in poiskati delo, da jih lahko tudi odplačajo.

Lucija: Na prvi pogled se zdi grozno, da imaš pri 25 letih 60 tisoč evrov dolga. A po drugi strani imaš tukaj več možnosti za delo. Težava v Sloveniji je namreč, da za mlade diplomante ni primernih služb. V Bay Areii, kjer sva midva pa krize ni več čutiti, vsi delajo, so pozitivno naravnani. Imaš službe, s katerimi odplačaš posojila. Ne predstavljam si, kako bi v Sloveniji lahko študent odplačal 50 tisoč evrov dolga.

lucija-jure-2.1404804123.jpg.s.960px.jpg
Zabava po ameriško. Športne prireditve so v ZDA celodnevni dogodek

Veliko se govori čez slovenski izobraževalni sistem. Pa me vseeno zanima, ali je vaše znanje, ki ste ga pridobili na ljubljanskimi univerzi, primerljivo z znanjem zdajšnjih študijskih kolegov?

Jure: Da, zagotovo. Slovenski program fizike je zelo dobro zasnovan, tudi zelo težak. A je raven pomoči, ki jo dobiš v ZDA, precej višja. Na ljubljanski univerzi je precej manj pripomočkov, bolj si prepuščen samemu sebi. Tukaj pa te spodbujajo, da iz sebe narediš čim več. Njihov cilj je, da si uspešen. Tudi zato, da se lahko sami pohvalijo, da so njihovi študentje kasneje stoodstotno uspešni pri iskanju zaposlitve. Tukaj si ti njihovo premoženje.

Zakaj mislite, da obstajajo take razlike?

Jure: ZDA in Slovenija imata čisto drugačen koncept univerze. V ZDA so profesorji bolje plačani in razpolagajo z več sredstvi, tako za raziskovanje kot za pomoč študentom. Poleg tega je občutek pripadnosti univerzi v ZDA neverjeten, veliko je tudi rivalstva, bivši študentje pa del svojega uspeha v obliki donacij vračajo nazaj. Tega v Sloveniji ne poznamo.

Bi bil ameriški sistem lahko uspešen tudi v Sloveniji?

Jure: Ameriškega sistema ne bi silil v Sloveniji. Tukaj je potrebna postopnost, tudi glede šolnin. Študent, ki si bo plačal študij, bo namreč pričakoval, da bo njegova diploma tudi bolj prepoznavna.

Kateri delodajalci vas bodo najprej obkrožili?

Jure: Študenti tega programa so zanimivi predvsem za investicijske banke in hedge sklade na Wall Streetu, Chicagu in v Londonu. Haas Business School se ponaša z zelo visokim odstotkom študentov, ki po končanem študiju dobijo zaposlitev. Ne ponudijo ti zgolj znanja, ampak te hkrati naučijo, kako se obnašati na intervjujih, ki so zelo dolgotrajni in naporni. Eden od delov programa je torej, da te pripravijo na vstop v industrijo. Mogoče je program tudi zaradi tega tako uspešen.

Lucija: Projektov na faksu ima Jure za osem mesecev, tri mesece pa traja pripravništvo, ki je obvezen del programa. Pripravništvo pa ni zagotovljeno, izboriti si ga moraš sam. Fakulteta ti pomaga s kontakti, potencialne delodajalce pripeljejo na kampus in ti dajo možnost, da si prijaviš na intervjuje. Ali ga tudi dobiš, pa je odvisno od tvojega življenjepisa in samega intervjuja.

Lucija, kako zgleda vaš delovni vsakdanjik pri Robert Boschu?

Urnik je precej naporen. Živiva na Berkeleyju, sama pa delam v Palo Altu, ki je brez prometa eno uro stran. Zbudiva se sicer ob pol šestih zjutraj, ob šestih se odpravim v službo in se tako izognem največji gneči na cesti. Promet v celotni Bay arii je namreč katastrofalen, vsako jutro in popoldne smo priča pravim selitvam narodov. Delam sicer do petih popoldne, moj delovnik pa se lahko tudi podaljša.

lucija-jure.1404804142.jpg.s.600px.jpg
Lucija dela pri tehnološkem podjetju Robert Boschu. "Dela je veliko, ampak okolje zelo pozitivno," pravi.

Silicijeva dolina, kjer delate, je eden od svetovnih generatorjev tehnoloških inovacij. Kako pri delu v vašem podjetju občutite to edinstveno podjetniško kulturo?

Lucija: Vzdušje v Robert Boschu je podobno kot v kakšnem start-upu, s to razliko, da je služba zelo stabilna. Praktično ne poznamo hierarhije, kdor koli lahko pride do menedžerjev. Pripravniki, ki prihajajo iz celega sveta, so tukaj spoštovani enako kot ostali zaposleni.

Ali je dela veliko?

Lucija: Toliko kot delam tukaj, nisem še nikjer. Dela je res veliko, a je okolje pozitivno naravnano, ljudje se ne pritožujejo. Če delaš več, si za to tudi plačan, tukaj ni izkoriščanja. Točno veš, zakaj delaš 10 do 12 ur na dan.

Bi morali tudi v Sloveniji posvojiti nekaj ameriške logike, vsaj kar se tiče fleksibilnega trga dela?

Lucija: Absolutno, v ZDA je trg dela veliko bolj dinamičen. Po zakonu te lahko v ZDA delodajalec odpusti od danes na jutri. Prav tako pa lahko tudi ti daš takoj odpoved in si naslednji dan že v drugi službi. V Sloveniji moraš odpuščenega zaposlenega plačati, obstaja večtedenski odpovedni rok, veliko je tudi administrativnih ovir.

Se družita s Slovenci, ki živijo v bližini?

Lucija: Na Robert Boschu dela še en Slovenec. Tu poznava Ano LaRue in moža Brenta, s katerima se včasih v San Franciscu dobimo na kavi. Najini prijatelji so večinoma Američani, moji sodelavci in kolegi iz univerze.

Bi mladim Slovencem svetovala naj gredo v tujino?

Jure: Da, absolutno. Vsi, ki imajo možnost, naj gredo, saj si tako razširiš svoja obzorja.

Lucija: Strinjam se, v tujini se veliko naučiš o drugih in o sebi. Mladi si moramo sami iskati priložnosti ter se truditi za boljši jutri. Res pa je, da šele v tujini ugotoviš, kako pomembne so stvari, ki so se ti zdele v Sloveniji samoumevne.

lucija-jure-3.1404804166.JPG.s.960px.jpg
"Več kot eno leto vnaprej ne planirava, poskušava razmišljati čim bolj odprto, kar mislim, da je v teh časih prava strategija. Odšla tja, kjer bova dobila zaposlitev"

Kot recimo?

Jure: Malce pogrešaš »dolce vita« način življenja, ko greš v soboto popoldne v Mačka na kavo. Tukaj je drugače. Ulica je zgolj za avtomobile. Centri na prostem, kjer bi se ljudje zbirali in bi se kaj dogajalo, so manj očitni. Prosti čas tukaj preživljajo drugače, veliko se ukvarjajo s športom, hodijo na tekme, ki so celodnevni dogodek, hodijo po nakupih itd.

Zabave torej ni?

Jure: Seveda je, ampak na drugačen način. Bolj moraš v naprej vedeti, kam si namenjen.

Pa sta se hitro vključila v novo okolje?

Lucija: Takoj sva se integrirala v novo okolje, pri tem ti Američani tudi pomagajo. Ne čuti se, da si tujec.

Kakšni pa so načrti za naprej?

Jure: Več kot eno leto vnaprej ne planirava, poskušava razmišljati čim bolj odprto, kar mislim, da je v teh časih prava strategija. Odšla tja, kjer bova dobila zaposlitev, najverjetneje v Veliko Britanijo ali ZDA oziroma tja, kjer so veliki finančni centri. Vize so v ZDA oteževalna okoliščina. Četudi dobim delo in vizo in čeprav sva poročena, ne pomeni, da delovno dovoljenje avtomatsko dobi tudi Lucija.

Vrnitev v Slovenijo torej ne pride v poštev?

Jure: Zaenkrat ne, verjamem, da imam v tujini več možnosti za delo, za katerega se tudi izobražujem. Trenutno sva odprta za možnost, da bi dolgoročno pristala v tujini.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.