Videoklic postaja zlati standard podpornih storitev Videoklic postaja zlati standard podpornih storitev Podjetja se vse bolj zavedajo, da tehnologija videoklica postaja nuja pri zagotavljanju podpore strankam
Osem najpomembnejših tehnologij za spopad z naslednjo krizo Osem najpomembnejših tehnologij za spopad z naslednjo krizo Hitra prilagoditev poslovnih modelov je ena izmed glavnih prednosti digitalne transformacije. V regiji srednje in vzhodne Evrope je Slovenija po merilu načrtovanih vlaganj v digitalizacijo uvrščena najvišje.
Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih računov
Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve najboljše za kakovost življenja v mestih

Jana Fleišer, vrtec Dobra teta: Podjetništva bi morali učiti že otroke v vrtcih

Čas branja: 4 min
27.06.2014  09:31
"Prebrala sem, da želi kar 15 odstotkov diplomantov delati v javnem sektorju. Odstotek je velik in skrb zbujajoč. Mlade moramo naučiti, da si upajo tvegati," pravi mlada podjetnica leta Jana Fleišer, direktorica vrtca Dobra teta

Pred tremi leti je Jana Flei­šer odprla svoj prvi vrtec, danes jih ima v Kranju že štiri. Zaposluje 23 ljudi, ki skrbijo za več kot sto otrok. Prvo leto so imeli 15 tisoč evrov prihodkov, letos jih načrtujejo 650, prihodnje leto več kot 800 tisoč. Flei­šerjeva veliko stavi na dodatno izobraževanje, ob tem pa poudarja pomembnost celostnega razvoja otrokovih sposobnosti. Njeno dobro in uspešno delo so prepoznali tudi pri Zavodu mladi podjetnik, kjer so ji pred dnevi podelili nagrado za podjetnico leta.

fleiser-jana-023-jm.1403812245.jpg.o.600px.jpg
Moj nasvet podjetnikom: bodite realni, racionalni in odgovorni. Veliko se povezujte, družite se s svojimi vzorniki. In nikoli ne vrednotite svojih ur. Foto: Jure Makovec

Prebrala sem, da želi kar 15 odstotkov diplomantov delati v javnem sektorju. Odstotek je velik in skrb zbujajoč. Mlade moramo naučiti, da si upajo tvegati.

Po izobrazbi ste ekonomistka z dolgoletnimi izkušnjami v tehnološkem podjetju, danes pa vodite več vrtcev. Kakšni so bili vaši začetki?

Vse se je začelo zaradi lastne potrebe. Imam namreč dva otroka, zato sem na lastni koži ugotovila, da obstaja veliko pomanjkanje vrtcev. Nato sem naredila raziskavo trga, uporabila vse kanale, ki jih imajo mlade mamice, in prišla do spoznanja, da obstaja ogromno povpraševanje po novih možnostih varstva otrok. Sledil je pregled novogradenj, tlorisov, tudi sami smo zrisali veliko objektov. Ko smo 1. septembra 2011 odprli vrata, smo imeli v varstvu pet otrok, od tega je bil en moj in en od vzgojiteljice. Predvidenih prihodkov je bilo manj kot tisoč evrov, fiksnih stroškov pa nad tri tisoč. A naših standardov nismo znižali. To je tudi eden od razlogov, da smo še vedno tukaj, starši nam namreč zaupajo.

Kaj vas dela drugačne od preostalih vrtcev?

Bistvo dobrega vrtca so ljudje - vzgojiteljice in pomočnice, samo lastništvo tukaj ni pomembno, zato nerada primerjam med javnimi in zasebnimi vrtci. Naša prednost je zagotovo v tem, da je vsak zaposleni skrbno izbran. Veliko se ukvarjamo tudi z internim izobraževanjem, zaposlenega imamo naravnega govorca angleščine in športno pedagoginjo. Tudi moj pogled na pedagoško delo je drugačen. Veliko se izobražujem na področju psihologije otroka, celostnega razvoja otrokovih možganov, kar je po mojem temelj za primerno vzgojo otrok. Pedagogi morajo dobiti potrebna znanja, da so bolj samozavestni in suvereni pri svojem delu. Tudi redni študij predšolske vzgoje bi bilo treba nadgraditi in to sami tudi delamo.

Ste v prvi vrsti podjetnica ali vzgojiteljica?

Podjetnica. Tudi sicer nimam nobenega formalnega znanja iz pedagogike, a sem v zadnjih letih preštudirala veliko gradiva, govorila s strokovnjaki in pridobila veliko kontaktov. Kot prvo moraš poznati svojo panogo. Izobrazila sem se do te stopnje, da se lahko tudi vzgojiteljice obrnejo name po pomoč, in pridobila kontakte ljudi, ki mi lahko pomagajo naprej.

Katere so bile največje ovire pri projektu?

Financiranje. Banke se sicer ponujajo, da postaneš njihov komitent, ko pa potrebuješ posojilo, nastane velika težava. Šele pred kratkim sem v sklopu nekega projekta prejela posojilo v znesku 25 tisoč evrov, kar pa je manj, kot mesečno damo za plače.

S težavo financiranja se srečujejo praktično vsi start-upi. Kako ste kot mlado podjetje preživeli?

Veliko vlagamo v povezovanje. Še vedno smo tukaj zaradi pomoči prijateljev in povezovanja s start-upi. Primer: podjetju, ki se ukvarja s fotografiranjem, smo omogočili, da je poslikalo otroke, v zameno pa so nam postavili spletno stran. Moramo si pomagati, samo tako lahko start-up preživi.

Kakšni so načrti za širitev podjetja?

Načrtujemo širitev po sistemu franšiz. Želimo namreč, da se nas bolj sliši, da naš koncept pride do večjih skupin otrok, saj že zdaj opažamo pozitivne spremembe pri naših varovancih. Veliko zasebnikov me že zdaj kliče, da bi radi odprli vrtec, pa ne vedo, kako. Rada jim pomagam z nasvetom, saj sem sama ob odpiranju vrtca večinoma naletela na zaprta vrata in gluha ušesa. Veliko vrtcev sicer propade, ker jih odpirajo vzgojiteljice, ki so lahko fantastične osebe, a jih birokratski del povozi. Mi bi jim ponudili vso potrebno podporo. Če bo širitev uspela, načrtujemo tudi dodatno zaposlovanje.

S katerimi projekti se trenutno ukvarjate?

Pripravljamo serijo knjig za starše, ki bodo obravnavale najbolj stresne dogodke v življenju otrok, kar bi lahko bila globalna zgodba. V prihodnosti želim odpreti osnovno šolo, veliko staršev pa je izrazilo željo po glasbeni šoli, saj je na tem področju v Sloveniji veliko pomanjkanje. Želimo si tudi vpeljati učenje podjetništva v vrtce, med otroke nad tremi leti. Projekt se imenuje Mali podjetnik, z njim pa želimo doseči, da bi otroci svoje sanje tudi uresničili, kar v današnjem svetu ni težko. Povezali bi se z obrtniki, naredili osnovno raziskavo trga, oblikovali izdelek, postavili spletno stran in začeli prodajati.

Nekje sem prebrala, da želi kar 15 odstotkov diplomantov delati v javnem sektorju. Odstotek je velik in skrb zbujajoč. Mlade moramo naučiti, da si upajo tvegati, ne le sanjati. Naj stvari vzamejo v svoje roke, vprašajo pet ljudi in poskusijo. To miselnost jim lahko vcepimo že, ko so zelo mladi, ni treba, da čakamo do srednje šole. Danes je toliko možnosti, zato so strahovi neutemeljeni. In starši, ki jih je strah, ta strah prenašajo tudi na otroke.

Naj ob tem dodam, da vse načrte oblikujemo na podlagi povpraševanja. Ko starši izrazijo željo, grem v raziskave in ugotovim, ali je resnično treba to tudi narediti.

Postali ste mlada podjetnica leta. Vas je zmaga presenetila?

Res nisem pričakovala nagrade, tudi prijavila se nisem sama, nominiral nas je očka, ki ima pri nas otroka. Sem pa zelo vesela, da so nas prepoznali, predvsem našo željo in strast.

Kaj bi svetovali mladim podjetnikom?

Moraš biti kruto realen. Nekateri preveč sanjajo, je pa res, da si drugi niti sanjati ne upajo. Izstopite iz svojih omejitev. Bodite racionalni, odgovorni. Povezujte se, veliko ljudi vam lahko s svojim znanjem prihrani veliko časa, dela in predvsem kapitala. Tudi sama sem ogromno ur presedela v tehnološkem parku, se udeleževala seminarjev in izkoristila vse možne kanale za učenje. Delajte po korakih in družite se s svojimi vzori. Pa ne vrednotite svojih ur, saj vas bo drugače vse takoj minilo.

Več na [www.startaj.si] .

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija Kako daleč so omrežja z intuicijo in internet stvari?

Jutrišnja omrežja z intuicijo bodo krasile vgrajena analitika, prepoznava obnašanja in popolna avtomatizacija.

Posel 2030
Članki
Članki Jeremy Rifkin:Tretja industrijska revolucija prinaša internet stvari

Avtomatizacija, umetna inteligenca in nove tehnološke disrupcije skupaj z obnovljivo energijo in samovozečim logističnim transportom...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija Kako daleč so podjetja pri razvoju in uporabi tehnologije blockchain?

Leta 2030 naj bi na novi tehnologiji veriženja blokov temeljilo od 10 do 20 odstotkov svetovnega gospodarstva. Kakšna pa je trenutna...