So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Podjetniki, ti razpisi so vam na voljo za financiranje razvoja

Čas branja: 6 min
30.05.2014  11:06
Državni skladi, SID banka in evropska komisija na razpisih ponujajo milijone za financiranje razvoja in rasti
Podjetniki, ti razpisi so vam na voljo za financiranje razvoja

Podjetniški sklad bo inovativnim podjetjem ponudil do 200 tisoč evrov semenskega kapitala, Eko sklad napoveduje nov razpis za okoljske naložbe, Regionalni sklad pa posojila za projekte predelave lesa. Bruselj v novi perspektivi ponuja denar in podporo na poti od tržne raziskave do uvedbe izdelka na trg.

Banke so še vedno v posojilnem krču, na eni strani zaradi zaostrenih posojilnih politik, na drugi strani zaradi že zdaj velike zadolženosti in - vsaj tako trdijo bankirji - nerealnih naložbenih načrtov malih in srednjih podjetij (MSP). Da bi olajšali dostop do financiranja, pa javni skladi podjetjem ponujajo predvsem ugodnejša posojila, medtem ko je razpisov za nepovratna sredstva manj. Podjetniški sklad daje garancije za zavarovanje posojil, hkrati s tem pa je podjetje upravičeno še do nižje obrestne mere.

farmacija-denar-th.1400606217.jpg.o.600px.jpg
Do 2,5

milijona evrov sredstev lahko dobite od evropske komisije za razvojno-raziskovalne aktivnosti ter poskusno uvedbo na trg v okviru razpisa MSP instrument.

Do 2

milijona evrov posojila ponuja Eko sklad za okoljske naložbe.

Milijoni za inovativne

Slovenski podjetniški sklad vsako leto na razpisih ponudi več deset milijonov evrov, ki so podjetnikom na voljo za financiranje razvoja in rasti. Kot pravijo, je povpraševanja veliko. V marcu so odobrili za pet milijonov evrov mikro posojil 213 podjetjem. Trenutno je odprt razpis za skupno 87 milijonov evrov garancij za zavarovanje bančnih posojil s subvencijo obrestne mere. »Podjetniki lahko pri bankah zaprosijo za banč­no posojilo pod ugodnejšimi pogoji, vsaj kar se tiče zavarovanja, obrestne mere in moratorija. Obrestne mere bodo izredno nizke, od šestmesečnega EURIBOR z 1,95 odstotka pribitka do šestmesečnega EURIBOR brez pribitka za posojila, ki so namenjena tehnološko inovativnim projektom,« pravijo. Prijave na razpis so še mogoče.

Denar tudi za popolnoma nova podjetja

Za nova inovativna podjetja je sklad odprl razpis, v katerem ponujajo finančno pomoč v skupnem znesku tri milijone evrov. »Od tega bo 800 tisoč evrov namenjenih popolnoma novim podjetjem, ki se na razpis prijavljajo prvič,« pravijo. Prvi del razpisa je že zaprt, trenutno poteka ocenjevanje vlog, drugi del pa bo objavljen predvidoma prihodnji mesec.

Na skladu še dodajajo, da bodo predvidoma prihodnji mesec objavili tudi razpis za inovativna podjetja, katerih ideje so plod lastnega znanja. Ta bodo glede na fazo razvoja lahko pridobila konvertibilno posojilo v znesku 50 tisoč evrov ali lastniški vložek v znesku 200 tisoč evrov. Skupno je na voljo 2,4 milijona evrov. Hitrorastoča podjetja pa lahko dobijo tudi tvegani kapital prek sodelujočih družb tveganega kapitala, ki prek sklada ponujajo skupno 18 milijonov evrov.

Za naložbe s pozitivnim okoljskim učinkom

Eko sklad ponuja ugodnejša posojila za financiranje okoljskih naložb. Razpis za 24 milijonov evrov posojil je odprt do 30. junija, sredstva pa so še na voljo, pravijo na skladu. Dodajajo, da je v pripravi tudi že nov javni poziv, ki bo odprt po izteku dosedanjega.

Podjetniki lahko za različne naložbe v varstvo okolja dobite od 25 tisoč do dva milijona evrov posojila. Za vsako vrsto naložbe, ki je uvrščena v javni razpis, pa sklad določa tudi največji delež priznanih stroškov - do 90 odstotkov priznanih stroškov naložb v zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, do 80 odstotkov priznanih stroškov naložb v gospodarjenje z odpadki, varstvo voda in učinkovito rabo vode ter do 75 odstotkov priznanih stroškov začetnih naložb v okoljske tehnologije. Katere naložbe v okviru omenjenih skladov se lahko potegujejo za financiranje, si preberite v razpisu na spletni strani sklada.

Letna obrestna mera za posojila je trimesečni EURIBOR z 1,5 odstotne točke pribitka, pri čemer se ob dodelitvi posojila upoštevajo omejitve, določene s predpisi o dodeljevanju državnih pomoči, so nam še povedali na skladu. Pri posojilu za naložbe v naprave za proizvodnjo ali soproizvodnjo elek­trične energije pa je določena obrestna mera trimesečni EURIBOR + najmanj 1,5 odstotne točke oziroma višji fiksni pribitek, ki se določi na dan izdaje odločbe o dodelitvi pravice do posojila tako, da ne zagotavlja pomoči države.

Spodbujanje predelave lesa

Regionalni sklad letos še ni objavil nobenega razpisa, saj je po njihovih navedbah poslovno-finančni načrt za letošnje in prihodnje leto še v obravnavi na vladi. Kot pravijo, je zamuda nastala, ker se je letos zamenjal nadzorni svet, a pričakujejo, da bo načrt vlada obravnavala kmalu. V njem je sicer za letos predvidena izvedba sedmih razpisov v skupni vrednosti 33,3 milijona evrov.

Mala in srednja podjetja se bodo lahko prijavila na javni razpis za ugodna posojila podjetništvu in tistega za projekte predelave lesa. Za oba bodo na razpolago sredstva v znesku sedem milijonov evrov, pravijo na skladu. Javni razpis za ugodna posojila projektom predelave lesa je letošnja novost. Sklad bo razpisal za štiri milijone evrov ugodnih posojil po obrestni meri trimesečni EURIBOR plus pribitek med 0,8 in 1,2 odstotne točke. »Pri izboru bodo pomembna tri merila: izvor lesa, torej ali gre za lokalno predelavo lesa, stopnja predelave lesa in razvitost občine, v kateri bo naložba v predelavo lesa,« pojasnjujejo na skladu.

Ob tem omenjajo še eno možnost za MSP: ta bodo lahko kandidirala tudi na javnem razpisu za ugodna posojila za projekte na območjih, kjer živita avtohtoni narodni skupnosti. Tu bo razpisanih za 2,1 milijona evrov posojil in 200 tisoč evrov nepovratnih sredstev.

V Regionalnem skladu pravijo, da bodo prihodnje leto skupno vsoto razpisov povečali s 33 na dobrih 46 milijonov evrov.

Bruselj ponuja denar za inovacijski cikel

V novi finančni perspektivi za obdobje od letos do leta 2020 bodo podjetjem kot vir financiranja na voljo program konkurenčnosti COSME, razvojni program Obzorje 2020, strukturni skladi, tudi sredstva Evropske investicijske banke (EIB) ter finančni instrument Life+, ki je namenjen varovanju okolja.

V okviru programa Obzorja 2020 za razvojna sredstva EU je evropska komisija odprla razpis za novo obliko sofinanciranja raziskav in razvoja, imenovano »MSP instrument«, za katero je določila tri prioritete: odličnost znanosti in raziskav, vodilna vloga industrije ter reševanje družbenih vprašanj. Skupno namenjajo 2,8 milijarde evrov za sofinanciranje treh sklopov inovacijskega cikla. V prvem lahko dobite 50 tisoč evrov za izvedbo tržnih raz­iskav in analize tržnega potenciala za svoj izdelek. V drugi fazi komisija ponuja do 2,5 milijona evrov (delež priznanih stroškov se giblje od 75 do 100 odstotkov) za izvedbo razvojno-raziskovalnih aktivnosti, kot so testiranje, izdelava prototipa, dizajna, pilotnih projektov, ter poskusne uvedbe na trg. V tretji fazi pa omogoča še podporne ukrepe pri uvedbi na trg, kot so mreženje, izobraževanja, mentorstvo, pomoč pri dostopu do zasebnega kapitala. Neposredno sofinanciranje v zadnji fazi torej ni predvideno, temveč pomoč prek podporne mreže evropske komisije za MSP (EEN).

Tudi v tokratni perspektivi Obzorje 2020 bo na voljo več razpisov za razvojna sredstva, na katerih pa so po besedah sogovornika iz Bruslja, ki deluje na področju podeljevanja razvojnih sredstev, uspešna le redka naša podjetja. Medtem ko je število prijav na prebivalca nad povprečjem EU, sta uspešnost na razpisih in črpanje sredstev podpovporečna. Primera dobre prakse sta poleg univerz predvsem Inštitut Jožefa Štefana in podjetje Xlab.

Premalo drzni pri evropskih razvojnih projektih

Sogovornik kot pomemben dejavnik za slabo črpanje sredstev omenja nepoznavanje evropskih razpisov, kar je deloma tudi posledica slabo organizirane mreže obveščanja v Sloveniji. Kot opozarja, moramo vedeti, da denar iz Bruslja ne bo prinesen na pladnju. »Podjetje se mora zavedati, da bo za pridobitev sredstev potrebnega kar precej dela in za vse aktivnosti v tem času tudi vložek nekaj tisoč evrov. Pomembno je vedeti še, da mora biti prijavljen projekt evropsko usmerjen in v celotni Evropi pomeniti nekaj novega, sicer ima malo možnosti za uspeh,« razlaga. Poudarja, da Slovenci le redko v projektu nastopajo kot koordinatorji, kar jih včasih tudi stane uspeha na razpisu. »Pogosto se prijavljajo v konzorcijih, ki jih niti ne poznajo in ki jih koordinirajo partnerji v tujini. Če ti slabo izpolnijo dokumentacijo, projekt pade,« pravi.

Sogovornik sicer dodaja, da so postopki v tokratni perspektivi poenostavljeni. Mehanizmi poročanja so natančneje opredeljeni, roki plačevanja so se skrajšali, tudi čas od oddaje ponudbe do sklenitve pogodbe naj bi se skrajšal z enega leta na pet mesecev. Bruselj obljublja manj administracije in hitrejše postopke. Podjetjem, ki bi želela poskusiti, sogovornik priporoča, da se po pomoč obrnejo na nacionalne kontaktne točke na resornih ministrstvih, GZS, ne nazadnje pa vam lahko pomagajo tudi slovenski uradniki v Bruslju.

SID banka težje odda ugodna posojila

Dobro stoječa podjetja se še vedno lahko potegujejo tudi za posojila pri SID banki. Tu jih sicer, kot smo v Financah že večkrat pisali, hitro tepe zadolženost. Do denarja SID banke namreč lahko dostopajo le podjetja, pri katerih je razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA (dobiček pred amortizacijo, obrestmi in davki) največ 5,0.

Kot pravita Mojca Zajc in Janja Rudolf iz RR & Co., je za MSP trenutno pomemben razpis SID banke za nakup strojev in opreme, kjer lahko dobijo posojila od 30 tisoč do milijona evrov. Prijava je možna do 30. junija. Na tem razpisu je na voljo 375 milijonov evrov posojil, a so zaradi velike zadolženosti podjetij do začetka maja, torej v sedmih mesecih, razdelili le 13 odstotkov denarja oziroma 174 posojil v skupnem znesku 49 milijonov evrov.

Razpisi za Maribor in Pokolpje

Zajčeva in Rudolfova napovedujeta še državne razpise: »V decembru 2014 pričakujemo razpis za Maribor s širšo okolico, ki bo spodbujal investicijska vlaganja malih in srednjih podjetij z dolžniškimi viri. Gospodarsko ministrstvo pa načrtuje tudi financiranje zagonskih investicij za Pokolpje.« Dodajata, da lahko morda do konca leta pričakujemo še kakšen razpis za zagonska vlaganja.

Kako do denarja za nakup strojev in opreme

»Na razpisih za vlaganja v obratna sredstva bodo na razpolago predvsem ugodna posojila, nepovratna sredstva za nakup opreme v podjetjih pa bodo na voljo v veliko manjšem obsegu, če sploh,« pravita Mojca Zajc in Janja Rudolf iz RR & Co.

Članek je bil objavljen 21. maja na Finance.si

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...