So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Intervju z vlagateljem, ki prednosti slovenskih startupov vidi v poceni delovni sili

Čas branja: 3 min
22.05.2014  12:39
avtor
Intervju z vlagateljem, ki prednosti slovenskih startupov vidi v poceni delovni sili

Partner v družbi tveganega kapitala Teres Capital Max Gurvits je v intervjuju ob robu podjetniške konference Podim za STA spregovoril o razvoju startupov v regiji. Regija je po njegovem mnenju za vlagatelje zanimiva zaradi dobrih inženirjev in razmeroma nizkih plač. A ljudem manjkajo komunikacijske spretnosti, premalo je tudi podjetniškega duha.

Sklad Teres Capital ima sedež v Sofiji in deluje na področju jugovzhodne Evrope. Vlagajo v startup podjetja v posemenski fazi, tipična investicija pa znaša od pol milijona evrov naprej.

gurvits-maxim-xx.1400754694.jpg.c.600px.jpg
"Na splošno rečeno lahko v Slovenji dobiš inženirje, ki bodo enako delo opravili le za delček zneska, ki bi ga zaračunali njihovi kolegi iz Silicijeve doline," meni Max Gurvits

Slovenska startup scena se v zadnjih nekaj letih precej hitro razvija. Kako bi primerjali stanje pri nas in stanje v ameriški Silicijevi dolini, ki se pogosto postavlja za zgled?

Primerjava z ZDA je zelo problematična, saj so razlike preprosto prevelike. Ena je ta, da imajo Američani iz zgodovinskih razlogov zelo razvit tehnološki trg. Če pogledamo vzhodno Evropo, na primer Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in Bolgarijo, tega trga nimamo. Tudi Skype, ki je dober primer evropskega podjetja, je moral najprej uspeti v ZDA, preden je lahko uspel pri nas. To je eden glavnih problemov.

Na konferenci Podim je bilo videti kar nekaj tujih vlagateljev.

Vlagatelji po svetu poznajo vzhodno Evropo in dobro vedo, da se stvari tukaj razvijajo. Tisti, ki so tukaj, niso prišli zaradi prijaznosti organizatorjev ali pa dobre lokacije, prišli so zato, ker jih slovenski startupi zanimajo. Danes se v Silicijevi dolini odvijajo vsaj tri ali štiri konference, ki so boljše kot ta, zato jim res ne bi bilo treba hoditi sem. Ampak so vseeno prišli.

Zakaj so tukajšnji startupi za tuje vlagatelje torej zanimivi?

Preprosto zato, ker imamo tu zelo dobre inženirje. Na splošno rečeno lahko v Slovenji dobiš inženirje, ki bodo enako delo opravili le za delček zneska, ki bi ga zaračunali njihovi kolegi iz Silicijeve doline. Torej, če lahko organiziraš podjetje tako, da rešuje nek globalen problem s tukajšnjo delovno silo, je to lahko zelo zanimivo za vlagatelje. Podjetje D-Labs je zraslo za okoli 100 odstotkov v dobrem letu. Zelo malo podjetij v Sloveniji se lahko pohvali s takšnim uspehom.

Kako vlagatelji prepoznate dober startup?

Ekipa je ključnega pomena. Vlagatelji ne vlagamo v dobre ideje, ampak v dobre ekipe. Ideje so poceni, kot pravi angleški pregovor. Če delaš na tem področju, če spremljaš trende, če veš kaj deluje in kaj ne, ni težko izumiti dobre ideje. Dober startup mora dobro poznati trg, pa ne le trg za svoj izdelek, ampak tudi trg vlagateljev in drugih startupov. Hkrati morajo biti tudi dobri komunikatorji.

In to slovenski startupi niso?

Na žalost je takšnih v regiji še vedno premalo. Gre za kulturni problem - vzhodni Evropejci in Balkanci nismo dobri komunikatorji. Neradi povemo resnico, še posebej, če je boleča. Po mojem je to del balkanske zgodovine. Drug problem pa je, da so - tako kot v vsakem prostoru z naravnimi bogastvi - ljudje precej leni. Sploh če pogledamo države južnega Balkana, ti ni treba veliko delati. Vsi imamo nekaj zemlje in morda kakšno nepremičnino, cene so nizke, lahko si za nekaj let najdeš službo v neki zahodni državi in s tem denarjem nato lagodno živiš. Zato so ljudje slabi pri sklepanju razmerij na globalni ravni. To lahko rešimo z izobraževanjem, ampak gre za dolgoročen proces.

Še pred nekaj leti govora o tehnoloških startupih skoraj ni bilo. Zakaj se je regija začela prebujati ravno zdaj?

Če se nam ne bi zgodila kriza in bi gospodarstvo še vedno raslo, se o startupih sploh ne bi govorilo. Je pa dejstvo, da se razvoj tehnološke panoge dogaja v valovih, sploh če pogledamo nekoliko daljše časovno obdobje. V prejšnjem valu je šlo vzhodni Evropi in tudi Sloveniji precej dobro. Obstaja veliko podizvajalskih podjetij - včasih gre dobesedno za podizvajalce, včasih pa za posamezne podjetnike, ki si najdejo stranke v tujini. Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Bolgariji, Romuniji in Ukrajini je šlo na tem področju res dobro.

Seveda pa trg v določeni točki dozori, programiranje po naročilu pa postane stabilen in običajen posel. Mladi si zato želijo nekaj več, želijo si ustvariti lastne izdelke. Zdaj smo na tej točki - sposobni programerji si ne želijo več delati za nekoga, ki nato izdelek proda na zahodu po bistveno višji ceni. Želijo si ustvariti svoje izdelke in z njimi tudi zaslužiti. To je revolucija, ki jo videvamo v zadnjih nekaj letih.

K temu pa prispeva tudi dejstvo, da se je cena izdelave tehnoloških izdelkov močno znižala. Distribucijski sistemi za programsko opremo so v glavnem standardizirani - trgovine za mobilne aplikacije, Google, Facebook -, standardizirane so tudi strojna oprema, na primer Bluetooth in Microsoftov Kinect. V zadnjih letih se je tako razvoj novih rešitev bistveno pocenil.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...