So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

»Old biznis« v start-upih išče inovacije, kadre in nove trge

Čas branja: 4 min
16.05.2014  09:33
Zakaj so start-upi priložnost za velika podjetja, torej za old biznis, in na kaj naj bodo ta pozorna, ko jih prevzemajo
»Old biznis« v start-upih išče inovacije, kadre in nove trge

»Večina ljudi se tega ne zaveda, a skoraj vsako podjetje je bilo v nekem trenutku zagonsko podjetje,« je na vprašanje, kakšna je pravzaprav vloga zagonskih podjetij v sodobnem gospodarstvu, je v sredo ob robu mednarodne podjetniške konference Podim v Mariboru poudaril podjetnik in avtor knjige Delaj vitko Ash Maurya.

»Velika podjetja danes potrebujejo miselnost zagonskih podjetij, ki je večini skozi rast ni uspelo ohraniti,« je nadaljeval Maurya, ob tem pa poudaril razliko med podjetništvom in podjetnostjo. »To je pomembna razlika, le malo ljudem bo uspelo kot podjetnikom, medtem ko je podjetnost visoka dodana vrednost za posameznika, tudi če dela za nekoga drugega. Podjetnosti se lahko nauči in le prek podjetnosti bomo ustvarjali nove inovativne rešitve, pa naj delamo za korporacijo ali za lastno podjetje,« je razložil Maurya. Po njegovih besedah ima vsako podjetje »motor rasti«. Vendar ta motor z leti peša. Razlogov je več, ali je trg postal prenasičen, ali se je inovacija izpela ... Hkrati z velikostjo v podjetjih raste tudi odpor do sprememb, zato se večja podjetja teže lotevajo sprememb poslovnih modelov ali splavitve novih produktov. »In tu nastopijo zagonska podjetja, ki potem delajo to, česar si večja podjetja pravzaprav ne upajo. Lep primer je Kodak, ki si je pravzaprav sam skopal jamo. Sami so razvili slikanje z bliskavico, vendar niso znali prodati te tehnologije. To so storila druga podjetja in v tem procesu je Kodak začel zaostajati v primerjavi s tekmeci. In tudi umrl,« je dodal Maurya.

Ash-Maurya.1400093675.jpg.o.600px.jpg
"Živimo v času globalne podjetniške renesanse. Ne gre toliko za tehnologijo kot za zelo izjemne in sposobne ljudi, ki želijo nekaj ustvariti. Kar moramo spremeniti, je odnos družbe do teh podjetnikov, saj v večini kultur še vedno obstajajo tabuji ob, recimo, neuspehu." Ash Maurya, podjetnik in avtor knjige Delaj vitko

Od velikih slovenskih podjetij je denimo Simobil dojel priložnost, ki jo ponuja povezovanje s start-upi. »Zavedamo se, da moramo podjetniško, start-up kulturo spodbujati tudi interno, med nami samimi. K temu nas ne nazadnje silita tudi visoko konkurenčno okolje in upočasnjeni razvoj telekomunikacijske panoge,« meni Boštjan Škufca Zaveršek, član uprave za finance in vršilec dolžnosti predsednika uprave Simobila. »Verjamem, da bo Simobil prav zaradi tesnega sodelovanja s start-upi in intenzivnega razvijanja interne start-up kulture čez nekaj let precej drugačno podjetje, kot je zdaj. Hitrejše, drznejše...« Za zdaj jih še podpirajo in tipajo teren in to izkoriščajo tudi za trženje. V prihodnje bodo morda z nekaterimi od njih tesneje poslovno sodelovali.

093-startupi-1400093673-png-o-600px.1400094309.png

Inovativnost vs. dobiček

Vloga zagonskih podjetij v sodobnem gospodarstvu je torej predvsem v inovativnih storitvah in izdelkih. »Pri velikih podjetjih se večina inovativnosti vrti okoli dobička, in ne ustvarjanja visoke dodane vrednosti. Treba pa se je zavedati, da visoka dodana vrednost izdelka oziroma storitve kratkoročno ne ustvarja dobička. »Po mojem mnenju je prav spraševanje o dodani vrednosti ena izmed glavnih prednosti in vlog zagonskih podjetij v sodobnem gospodarstvu,« je poudaril podjetnik Mark Johnson, ki je v preteklosti prodal že dve zagonski podjetji velikanom, najodmevnejša pa je bila prodaja podjetja Zite (ta se ukvarja z aplikacijami branja časopisov na tablicah) CNN, ta pa ga je potem prodal Flipboardu.

johnson-mark-ms.1400093682.jpg.o.600px.jpg
"Nikoli do zdaj razmeroma malim podjetjem ni uspelo tako spremeniti ne samo gospodarstva, temveč tudi samo družbo. Med primeri takih podjetij najdemo vse od Twitterja do Facebooka, ki sta po številu zaposlenih še vedno razmeroma mali podjetji." Mark Johnson, podjetnik in ustanovitelj družbe Zite Foto: Mediaspeed

Nerazumevanje zagonskih podjetij

»Sam sem prodal zagonsko podjetje Zite CNN in lahko iz svojih izkušenj poudarim nerazumevanje vodilnih menedžerjev največjih medijskih korporacij za naše dele,« je velikane, ki razmišljajo o nakupih zagonskih podjetij, opozoril Johnson. Odziv menedžerjev je bil po njegovih besedah vedno nekako v slogu: »Ja, sicer je zanimivo, ampak zagonska podjetja nimajo tako kakovostnih novinarjev kot mi, nimajo toliko strank kot mi.« »In potem se zgodi, da recimo Huffington Post dobi Pulitzerjevo nagrado, čeprav vsi 'resni' mediji menijo, da je kakovost njihove vsebine ničvredna,« je v smehu dodal Johnson. Velika težava velikih podjetij torej je, da zagonskih podjetij ne jemljejo kot možno konkurenco. »Vendar nekatera velika podjetja to razumejo. Moja izkušnja s CNN je bila pozitivna. Niso želeli samo kupiti našega podjetja, temveč so želeli, da naša podjetniška kultura postane tudi del njihove kulture v podjetju. To večinoma pomeni, da je treba spremeniti celotno kulturo podjetja,« je opozoril Johnson. Velikani so večinoma zelo nenaklonjeni neuspehom in zato manj tvegajo. Velika podjetja bi torej morala spodbujati menedžerje, da tvegajo in da ko doživijo neuspeh, tega analizirajo in se od njega kaj naučijo. »Pomembno je tudi, da ima menedžer proste roke pri ustvarjanju lastnega tima, ki mora zdaj veliko bolj slediti lean metodologiji kot v preteklosti,« je poudaril Johnson.

Ciara-Byrne.1400093676.jpg.o.600px.jpg
Ciara Byrne, novinarka in nekdanja zagonska podjetnica: "Treba je poudariti, da večina zagonskih podjetij vseeno raste na tehnologiji, ki so jo razvila velika podjetja, pa tudi same države. Zagonska podjetja so torej del tega trikotnika, in ne njihova alternativa."

plesko-mark12-be.1400093677.jpg.o.600px.jpg
Mark Pleško, CosyLab: "Sama podjetniška izkušnja, tudi če neuspešna, posamezniku poviša dodano vrednost tudi pri delu za druga podjetja. Naši sodelavci so zelo podjetni in prav v njih in njihovih sposobnostih se skriva razlog za uspehe celotnega podjetja." Foto: Aleš Beno

Prevzemne nevarnosti

»Velika podjetja v zagonskih podjetjih iščejo tehnologijo, kakovosten kader in nove trge,« je poudaril Johnson in ob tem naštel najpogostejše napake, ki jih naredijo prevzemniki:

1. Pri nakupih zagonskih podjetij zaradi kadra se velikokrat zgodi, da so prevzemniki neuspešni, saj jim podjetniška ekipa po nekaj letih pobegne, z njimi znanje in izkušnje.

2. Pri nakupih zaradi tehnologije se podjetja morajo zavedati, kako zahtevno je pravzaprav razviti tehnologijo in pri prevzemih to tehnologijo vpeti v zdajšnjo miselnost in poslovne procese znotraj prevzemnika.

3. Najuspešnejši so prevzemi zaradi trga. Sicer so tudi tu nevarnosti, predvsem zaradi osipa uporabnikov zaradi novega lastnika. Velikokrat se je že zgodilo, da so uporabniki zapustili storitev, ker je imel prevzemnik slab imidž.

Tilen-Travnik.1400093675.jpg.o.600px.jpg
Tilen Travnik, D·Labs: "V našem podjetju delamo po načelih tako imenovane lean metodologije, smo torej vitko podjetje, predvsem zaradi naših strank. Okoli 90 odstotkov teh je namreč zagonskih podjetij iz Londona in jim večinoma primanjkuje tehnoloških znanj. Ti zagonski podjetniki se zavedajo spremenjlivosti samega zagonskega podjetja in zato zahtevajo partnerje, ki se enako hitro odzivajo na spremembe kot sami. Torej, če vsak teden razvijajo drug produkt, jim moramo biti tudi mi sposobni slediti. Le lean metoda nam omogoča, da smo že v fazi pogajanj zelo vitki."

Cilji in spodbude

»Ko veliko podjetje prevzema zagonsko, večinoma gleda samo finančna in kapitalska poročila,« je iz svojih izkušenj poudaril Johnson, ob tem pa opozoril, da pa bi se prevzemniki morali osredotočiti na bolj »mehke« dejavnike, torej ali se bo ekipa izza zagonskega podjetja sploh lahko vklopila v kulturo prevzemnika, kako bodo novi zaposleni pripomogli k ustvarjanju kulture v podjetju ... »Komunikacija med zagonskim podjetjem in prevzemnikom mora biti torej zelo iskrena, ne pa da se osredotočajo le na ceno prevzema,« je dodal Johnson, ki vsem velikanom, ki jih mikajo zagonska podjetja, svetuje, naj se osredotočijo na dve stvari: cilji in spodbude. »Prevzemniku mora biti povsem jasno, zakaj prevzema zagonsko podjetje in kaj pričakuje od prevzema. To so cilji, ki jim mora prevzemnik potem prilagoditi spodbude. Moje izkušnje kažejo, da ponavadi le en človek želi, da njegovo podjetje prevzame zagonsko podjetje, in potem prepričuje preostale odločevalce v podjetju, zakaj je to potrebno. Seveda vsakemu proda drugačno zgodbo, zato se velikokrat zgodi, da cilji pri prevzemu niso enaki v vseh delih prevzemnika,« je končal Johnson.

Foto: Iztok Hočevar

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...