So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Simon Belak: V dveh letih bo počil balon

Čas branja: 4 min
28.04.2014  09:49
Zakaj bosta vprašanji varnosti in zasebnosti spremenili svet interneta stvari.
Simon Belak: V dveh letih bo počil balon

Začetki koncepta interneta stvari (v nadaljevanju IoT) segajo v čas pred spletom. Z razvojem sodobne tehnologije se je hitro pojavilo vprašanje, kako se računalnik lahko povezuje z drugimi napravami. »Samo povezovanje je del človeške kulture, samo če pogledam razvoj naše vrste. Že od začetkov civilizacije se ljudje združujejo, od vasi do mest in megapolisov. Zato je pričakovanje ljudi, da se pametne naprave, ki so danes že povsod okrog nas, tudi povezujejo in komunicirajo, razumljivo in pričakovano,« pravi filozof in heker Simon Belak iz start-up šole Hekovnik, ki v sodelovanju s Simobilom in GigoDesignom pripravlja učni program start: internetOFthings, namenjen zagonskim podjetjem, ki jih mika svet IoT.

belak-simon-xx.1398361082.jpg.o.600px.jpg
"Menim, da bomo v prihodnjih dveh letih priča balonu izdelkov iz sveta interneta stvari, ki ga bo razpočilo prav vprašanje varnosti teh naprav, malo manj pa vprašanje zasebnosti podatkov."

Katere tehnološke evolucije so se morale zgoditi, da bo svet interneta stvari (IoT) lahko postal »resničnost«?

Najpomembnejši trend, do katerega je moralo priti, je povečanje števila pametnih naprav in z njimi povezanih tehnologij; razvoj baterij, obdelave materialov in pa miniaturizacije tehnologij. Pomembna je tudi brezžična komunikacijska infrastruktura, ki je pogoj za mobilnost posameznika in redno sprejemanje množice podatkov, ki jih oddaja tako uporabnik kot same naprave. Nazadnje pridemo do strojne moči naprav, saj je vse te množice podatkov treba analizirati. Že danes količina informacij narašča hitreje kot pa naša zmožnost za njihovo obdelavo in razumevanje.

Zadnjo reinkarnacijo proizvodov iz sveta IoT smo doživeli okoli leta 2009 s prihodom cenovno ugodnih dodelanih rešitev, zanimivih za širše množice. Kaj je definiralo »prvo« generacijo proizvodov in kakšna bo naslednja?

»Prvo generacijo« je definiralo več stvari, najbolj pa tako imenovani iphone učinek. Ljudem je postalo samoumevno, da imajo ves čas pri sebi napravo, ki je zmožna zapletenih operacij. In trg se je začel odpirati. Pomemben dejavnik je vzpon alternativnih virov financiranja podjetniških idej, kot so spletne rešitve za množično financiranje. Ne smemo pozabiti niti, da je cena razvoja in izdelave takih rešitev zelo upadla. Prva generacija je večinoma pomenila preproste rešitve z osnovnimi senzorji in povezavo na mobilno aplikacijo. Tak primer iz slovenskih logov je Chipolo. Naslednjo generacijo pa bodo zaznamovale kompleksnejše naprave. Lep primer so zadnji modeli pametnih zapestnic, ki merijo vse od vlage vaše kože do srčnega utripa. Prva generacija je imela vgrajen le pospeškometer. Glavni izziv pa ostaja povezljivost, vendar ne med človekom in napravami, temveč med samimi strojnimi in programskimi rešitvami.

Vas osebno ne skrbi vsa ta količina informacij o vas, ki bo razmeroma brez nadzora krožila med različnimi podjetji in državnimi ustanovami?

Poglobljen nadzor nad prebivalci ni nič novega. Že med hladno vojno je vzhodnonemška tajna služba Stasi v želji po sledenju ljudi nič hudega sluteče žrtve kontaminirala z radioaktivnimi izotopi, potem pa so jim le sledili z Geigerjevimi števci. Želim povedati, da ni sporno to, da sem razgaljen pred svetom, temveč kaj se dela s podatki in kdaj se začnejo zbirati. V preteklosti si namreč moral res stopiti nekomu na žulj, da so začeli zbirati podatke o tebi. Danes pa se podatki zbirajo ves čas in so na voljo tudi v prihodnosti. Moti me časovna komponenta shranjevanja podatkov. Sicer pa sam največje nevarnosti ne vidim na strani podjetij in držav, temveč v nezmožnosti ljudi, da bi razumeli posledice in možnosti tehnologije. Količina podatkov, njihova uporaba in povezovanje baz podatkov danes presegajo celo domišljijo in le redkokdo se zaveda, kaj se pravzaprav dogaja okoli njega.

Kaj pa varnost samih naprav? Že pred leti so prikazali, da je možno prek brezžičnega signala vdreti v srčni spodbujevalnik in ubiti človeka tako, da tega nihče ne bi odkril. Sicer je ta primer ekstremen, vendar ali obstaja resna nevarnost, da bodo vse pametne naprave tarče nepridipravov?

Nevarnost je resna in v resnici se malokdo ukvarja s tem. Še največjo pozornost temu namenjajo ponudniki rešitev na področju zdravstva, ampak še tu gre bolj za varovanje podatkov kot varovanje samih naprav. Tu se lepo vidi neprilagojenost naših vrednot in miselnosti, kjer pripisujemo neproporcionalno veliko težo enim podatkom, za druge, ki nas lahko prav tako razgalijo ali pa so - v primeru recimo srčnih spodbujevalnikov - celo življenjsko pomembni, pa se sploh ne zmenimo. Menim, da bomo v prihodnjih dveh letih priča balonu izdelkov iz sveta IoT, ki ga bo razpočilo prav vprašanje varnosti teh naprav, malo manj pa vprašanje zasebnosti podatkov.

Katere gospodarske panoge imajo največ priložnosti v svetu IoT?

Poleg proizvodov s področja medicinskih naprav in zabavne elektronike se kot naslednja »velika stvar« kaže pametna hiša. Ta koncept je sicer star in je danes v ospredju zaradi interesov korporacij. Bitka v ozadju je usmerjena proti malim podjetjem, ki trenutno s svojimi rešitvami odpirajo trg. Na koncu bo vsak uporabnik lahko izbiral, ali bo kupil zaokrožen koncept pametne hiše ali si bo sam sestavil komplet povezanih pametnih naprav. Ker ali res potrebujemo pametni hladilnik in zaslon, občutljiv za dotik, na pultu, če lahko enake težave rešimo le s tabličnim računalnikom? Trenutno je koncept pametne hiše usmerjen v iskanje težav, in ne v njihovo reševanje, zato po mojem mnenju nikoli ne bo dosegel množičnih trgov.

Danes se vse več govori o samovozečih avtomobilih. Ali bodo tudi ti postali del družine IoT?

Mislim, da je sam avto preveč monoliten, da bi kdaj postal popoln član družine IoT. IoT bo družba sprejela le, če bodo vse operacije pametnih naprav potekale nevidno in bo vstopanje novih tehnologij v uporabnikovo življenje zanj neboleče in preprosto. Do zdaj sicer beseda ni nanesla na državno regulacijo, ampak prav na samovozečih avtomobilih se bodo verjetno prvič lomila kopja. Kaj bo prinesla prva smrtna žrtev v nesreči, ki so jo povzročili samovozeči avtomobili? Prvič se bosta srečala svet IoT, ki ga ne razumemo, in kruta resničnost, torej prometna nesreča, ki jo naši možgani znajo umestiti v dojemanje resničnosti. In kakšen bo odziv ljudi? Gotovo bodo pokonci skočili politiki in s populističnimi gesli začeli omejevati IoT.

Kaj pa revolucija finančne industrije? Že virtualne valute mnogi prištevajo v svet IoT.

Povezava IoT in finančne industrije na prvi pogled ni očitna. Revolucijo IoT povzroča tudi na področju poslovnih modelov, ki pa posledično zahtevajo spremembe v finančnem sistemu. Sicer je spremembe sprožil že sam splet, saj za dobro delujoč sistem potrebujemo vrsto mikrotransakcij, vendar se prava rešitev še ni pojavila. Virtualne valute so del IoT. Sicer valuta ni »pametna«, je pa ves čas povezana v splet in ima sposobnosti računskih operacij, torej se nad njo da graditi pametne sisteme. Virtualne valute so delni odgovor na potrebe spreminjajočega se gospodarstva. A so tudi lep primer regulacije, do katere pride, ko stvar postane prevelika in se začne obračati preveč denarja.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...