So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Vse več milijard, ki ležijo na spletu

Čas branja: 4 min
22.04.2014  10:13
Na desettisoče uspešno financiranih projektov na Kickstarterju kaže, da zbiranje denarja na spletu dosega strmo rast. Letos naj bi tako obrnili slabih sedem milijard evrov.
Vse več milijard, ki ležijo na spletu

September 2012: start-up Oculus za svoja virtualna očala na Kickstarterju zbere 2,4 milijona dolarjev (okoli 1,7 milijona evrov). Marec 2014: kalifornijsko podjetje za dve milijardi dolarjev (okoli 1,43 milijarde evrov) prevzame Facebook. Poznavalci ocenijo, da gre za najuspešnejši posel, ki ga je sklenilo katerokoli podjetje z začetki na priljubljeni platformi za množično financiranje. Še več: številni so prepričani, da Oculus brez Kickstarterja (ali katere druge platforme za množično financiranje) zaradi specifičnega izdelka ne bi bil uspešen niti pri angelskih vlagateljih ali skladih tveganega kapitala. Izjemno zgodbo o uspehu posvojijo svetovni mediji, fama okoli Kickstarterja pa dobi nove razsežnosti.

Tudi ustanovitelj Oculusa Palmer Lucky priznava, da takšnega odziva na Kickstarterju ni pričakoval. Na to med drugim kažejo njegove razmeroma skromne ambicije ob začetku kampanje. Ekipa si je za cilj zbiranja denarja postavila 250 tisoč dolarjev (okoli 180 tisoč evrov), Luckey pa je ob tem menil, da bo projekt verjetno podprlo zgolj okoli sto največjih navdušencev nad virtualno resničnostjo. No, ekipa je na koncu zbrala skoraj desetkrat več, razvoj virtualnih očal pa je skupno podprlo kar deset tisoč ljudi, ki so Oculus tako ustoličili za enega najuspešnejših projektov na Kickstarterju (več o največjih tujih in slovenskih uspešnicah v grafu).

koliksenjepotencialfinaprava-1397752105-jpg-o-600px.1397752135.jpg
Na desettisoče uspešno financiranih projektov na Kickstarterju kaže, da zbiranje denarja na spletu dosega strmo rast. Letos naj bi tako obrnili slabih sedem milijard evrov.

Največ denarja pospravijo videoigre in filmi

Odmevne zgodbe, kot je Oculusova, verjetno dajejo vtis, da se na Kickstarterju vse vrti okoli tehnološko naprednih izdelkov. Resnica pa je pravzaprav daleč od tega. Med uporabniki platforme sta najbolj priljubljeni kategoriji film in videoigre ter glasba. Tovrstni projekti pospravijo več kot polovico vsega zbranega denarja, zgolj videoigre 20 odstotkov vseh sredstev, od leta 2009 okoli 200 milijonov dolarjev (okoli 143 milijonov evrov). Tudi na stotine filmskih ekip je dobilo možnost, da svoje delo predstavi širšemu občinstvu na festivalih, sedem jih je bilo nominiranih za najprestižnejšo filmsko nagrado oskar, film Inocente pa ga je lani celo dobil - za najboljši kratki dokumentarec.

Svojega filmskega predstavnika na Kickstarterju imamo od prejšnjega tedna tudi Slovenci, skupnosti se predstavlja Kresnik: Ognjeno izročilo. Gre za kratko fantazijsko zgodbo o treh mladeničih, ki so se odločili, da bodo najkrajšo noč v letu preživeli na prostem. Režiser David Sipuš skupaj z ekipo zbira 7.500 dolarjev (dobrih pet tisoč evrov), ki jih bo ob morebitnem uspehu namenil za postprodukcijska opravila. Sipuš sicer pravi, da ne gre zgolj za denar, Kickstarter po njegovem mnenju ponuja tudi odlično promocijsko platformo. Ob tem dodaja, da je za takšno obliko zbiranja denarja potrebnega kar veliko poguma, predvsem pa zaupanja v lastno delo.

Pomlad prinesla nove slovenske projekte

Pomanjkanja poguma in iznajdljivosti zagotovo ne gre očitati preostalim slovenskim ekipam na Kickstarterju, ki so do konca prejšnjega leta od več kot 15 tisoč podpornikov za svoje projekte dobile 1,8 milijona dolarjev (okoli 1,3 milijona evrov). Za primerjavo, hrvaški projekti so do letos zbrali 300 tisoč dolarjev in prepričali dva tisoč podpornikov. Slovenija v svetovnem merilu glede na svojo velikost tako velja za eno najuspešnejših držav. Projekti, ki so plod našega znanja in idej, se kar vrstijo, letošnja pomlad je denimo prinesla nove štiri. Svojo kampanjo je poleg že omenjenega filma Kresnik v začetku tedna začela ekipa Croosle, ki predstavlja sistem za učenje osnovnih programerskih veščin; za nogavice zulu zion in namizno igro Tracker pa se čas za zbiranje denarja počasi izteka.

Alternativa bančnim posojilom

Medijska prepoznavnost Kickstarterja, na desettisoče uspešno financiranih projektov po vsem svetu, več kot milijarda zbranega denarja in občasne zgodbe o milijardnih prevzemih je zgolj nekaj dokazov, da tudi svetovni trg množičnega financiranja strmo raste. Lani je po oceni crowdsourcing.org tako znašal 5,1 milijarde dolarjev (3,7 milijarde evrov), kar je 89 odstotkov več kot leto prej. Pri enaki rasti se bo letos s crowdfundingom po svetu obrnilo več kot 9,6 milijarde dolarjev (6,5 milijarde evrov).

Ta oblika financiranja, kjer množica posameznikov ali podjetij prek več kot 800 delujočih spletnih platform s prednaročilom, donacijo, mikroposojilom ali lastniškim deležem v startup podjetju sofinancira neki inovativni projekt do začetne rasti, postaja tudi vse resnejša alternativa bančnim posojilom.

Potrebne zakonske spremembe

Medtem postajajo vse bolj otipljive in resne zamisli o regionalnih platformah za množično financiranje, tudi v Sloveniji. A kot je na prvem regionalnem forumu, namenjenem crowdfundingu, v kreativnem centru Poligon v Ljubljani prejšnji teden poudaril Luka Piškorič, soustanovitelj Crowdfunding.si, v Sloveniji še vedno obstaja potreba po zakonodaji, ki bi urejala investicijsko in posojilno množično financiranje (z lastniškimi deleži v podjetju in mikroposojili) tako, da bi bilo to manj tvegano za vlagatelje, hkrati pa pregledno in pod ustreznim nadzorom.

Korak dlje so medtem v Italiji, kjer crowdfunding poteka na več kot 40 spletnih platformah in so kot prva evropska država tudi uzakonili investicijsko množično financiranje (equity crowdfunding), je v Poligonu poudarila Daniela Castrataro, ena od glavnih strokovnjakinj za takšno obliko financiranja v Italiji. Je tudi ustanoviteljica mednarodne konference o množičnem financiranju Crowdfuture, ki je vsako leto v Rimu. Hkrati predseduje italijanski mreži množičnega financiranja in ureja blog [www.crowdfundingitalia.com] .

Od konca julija 2013 v Italiji veljajo predpisi o zbiranju tveganega kapitala za inovativne start-upe na spletnih portalih. Spletni portali za crowdfunding lahko zberejo do pet milijonov evrov tveganega kapitala, ne smejo pa zbirati dolžniškega kapitala - mikroposojil. Spletne platforme za crowdfunding, ki temeljijo na nagradah (prednaročilih) in donacijah, pa morajo spoštovati predpise, ki urejajo donacije, pravi Daniela Castrataro.

Kako to delajo v Avstriji

V Avstriji imajo dve platformi za množično financiranje. Pred dvema letoma so zagnali spletno platformo za mikroinvesticijsko množično financiranje 1000x1000.at. Ta združuje 1.011 investitorjev, ki so za mikroposojila doslej zbrali devet milijonov evrov tveganega kapitala. Možnosti pa so še večje, če upoštevamo, da imajo Avstrijci 302 milijardi evrov vlog na bankah, dodaja Reinhard Wilford, ustanovitelj in direktor vodilnega podjetja za inovacije v Avstriji, Innovation Service Network (ISN). Leta 2008 je splavil prvo avstrijsko platformo za množično financiranje neurovation.net, štiri leta pozneje pa je v sodelovanju s 1000×1000.at razvil prvo avstrijsko mikroinvesticijsko platformo. Wilford pričakuje še, da bi lahko kratko- in srednjeročno v Avstriji pridobili okoli 50 milijonov evrov prek crowdfundinga na leto.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...