So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

V času magisterija trikrat na prakso v tujino

Čas branja: 8 min
31.03.2014  09:30
V času magisterija trikrat na prakso v tujino

Lučka Nemeš, ki je tik pred koncem svojega magistrskega študija na mednarodni smeri International Business Ekonomske fakultete v Ljubljani, je poleg semestra v Barceloni, kjer je bila na študijski izmenjavi na Universitat Autonoma de Barcelona, večino časa preživela na študijskih praksah v tujini. Trenutno se mlada ekonomistka nahaja v Bonnu na pripravništvu pri Deutsche Telekomu.

Berlin (2)
V Berlinu sem delala za zelo znano privatno jezikovno šolo Friedlaender Sprach Schule. To je ena izmed starejših jezikovnih šol v Berlinu z zelo dolgo tradicijo, a ker se zaradi naraščanja števila priseljencev tam odpirajo vedno nove šole, je bila moja naloga tam predvsem marketinško usmerjena.

Že trikrat si se odpravila na prakso v tujino. Kdaj in kako si se prvič odločila za ta podvig? Se je priložnost ponudila sama ali si se sama podala v iskanje primernega pripravništva?

O nabiranju delovnih izkušenj v tujini sem razmišljala že na dodiplomskem študiju, a nekako nisem bila dovolj motivirana, da bi intenzivno iskala delovno mesto. Kot študentka mednarodnih odnosov sem imela omejene možnosti, fokusirane predvsem na mednarodne organizacije, kar pa me niti ni resnično zanimalo. Po končanem dodiplomskem študiju sem želela izobraževanje nadaljevati v mednarodni smeri, vendar bolj specializirano, zato sem se odločila za angleški program Master in International Business na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer sem se resnično »našla«, se poglobila v stvari, ki so me zanimale, in katere sem hotela izkusiti tudi v praski. Takrat sem začela z aktivnim iskanjem prakse v tujini. Osredotočila sem se na Berlin, saj sem si po prvem obisku tega mesta obljubila, da bom v tem mestu preživela del svojega življenja.

V Berlinu sem delala za zelo znano privatno jezikovno šolo Friedlaender Sprach Schule. To je ena izmed starejših jezikovnih šol v Berlinu z zelo dolgo tradicijo, a ker se zaradi naraščanja števila priseljencev tam odpirajo vedno nove šole, je bila moja naloga tam predvsem marketinško usmerjena. Skrbela sem za razvoj nove marketing teorije in za marketing na socialnih omrežjih. Ker govorim več jezikov, sem pomagala tudi v mednarodni pisarni, kjer sem se vsak dan srečevala s strankami iz celega sveta, testirala njihovo znanje Nemščine ter jim pomagala z birokracijo.

Priložnosti se ne ponujajo same od sebe, ampak je treba vložiti v iskanje prakse kar veliko truda in se dobro pripraviti na intervjuje.

Kaj te je pri pripravništvu v tujini tako navdušilo, da si se že nekaj mesecev po zaključenem pripravništvu v Berlinu odločila, da se znova prijaviš za mesto pripravnika?

Po končanem prvem letniku magistrskega študija na EF, sem se odločila, da si vzamem »gap year« (t.i. prosto leto), in si v tem času pridobim nekaj mednarodnih izkušenj. In to pavzo sem hotela maksimalno izkoristiti. Tako sem že med prakso v Berlinu razmišljala o nadaljnji poti in iskala nekaj izven Evrope. Osredotočila sem se na Jugovzhodno Azijo, katero sem prej že obiskala kot turistka in me je navdušila.

Vsaka mednarodna izkušnja je enkratna in neponovljiva. Spoznala sem nove prijatelje iz celega sveta, brez katerih si življenja ne predstavljam več, pridobila nove delovne izkušnje, spoznala nove kulture in izpilila svoje znanje tujih jezikov. 

Svojo drugo prakso si opravila v malezijski prestolnici. Kako do prakse v Kuala Lumpurju?

Menim, da ko se dokončno odločiš za odhod v tujino, si pol poti že opravil. Prakse po mojem mnenju ni tako težko dobiti, če obvladaš tuje jezike in imaš relevantno izobrazbo. Postopki pridobitve službe so isti kot v Evropi: pošlješ življenjepis, motivacijsko pismo, opraviš par skype intervjujev, kakšne teste, če so potrebni, in z malo sreče srečo je služba tvoja.

Veliko težje kot dobiti samo prakso je pridobitev delovnega dovoljenja in vize. Šele takrat, ko sem šla skozi vse te birokratske zadeve, sem se zavedala kako lepo nam je pravzaprav v EU. Sama sem najprej dobila prakso v Singapurju pri trenutno zelo uspešnem startupu Trade Hero, a žal zaradi Singapurske zakonodaje nisem dobila delovnega dovoljenja. Šele po tej negativni izkušnji sem se začela prijavljati za prakse v Kuala Lumpurju, kjer pa vize pravzaprav ni nič lažje dobiti. Za njeno pridobitev so bila nujna razna cepljenja, zdravniški pregledi, mednarodno zavarovanje in stanovanje, kar me je, oz. moje starše, stalo največ.

Po lastnih izkušnjah sodeč lahko rečem, da same prakse ni težko dobiti, saj imajo tamkajšnja podjetja rada Evropejce, ki s seboj prinesejo sveže znanje in drugačno perspektivo ter seveda znanje evropskih jezikov. Veliko potrpljenja in finančnih sredstev pa je potrebno za vso birokracijo, s katero se srečaš na poti do tja.

Barcelona
Po tem, ko sem se odločila, da zapustim Barcelono (na sliki), kjer sem bila na študijski izmenjavi, in za selitev v Köln, sem dobila tri ponudbe za prakso, ki so bile vse zelo zanimive. Na koncu sem se potem odločila za Deutsche Telekom.

Kakšno je bilo pravzaprav tvoje delo v MAKNi?

MAKNA je največje malezijsko mednarodo neprofitno podjetje, ki se ukvarja predvsem z obolelimi za rakom. Osebam, ki jim primanjkuje finančnih sredstev za zdravljenje bolezni to ofinancira MAKNA, organizira razna mobilna skeniranja - npr. Mamografijo v odročnih delih držav- zastonj po celi državi, štipendira mlade študente in dijake, ki so premagali raka ipd. Poleg tega pa je MAKNA zelo aktivna tudi na znanstvenem področju, saj financira raziskave za zdravila proti raku in raziskovalne institucije podpira tudi z nakupom potrebne tehnologije. V največji bolnišnici v Kuala Lumpurju pa ima tudi svoje laboratorije.

Sama sem v MAKNI delala kot international division executive - bila sem odgovorna za mednarodne divizije tega podjetja, ki so v Singapurju, Vietnamu in na Filipinih. Dnevno sem bila v stiku z zaposlenimi v omenjenih divizijah, koordinirala delo med sedežem in njegovimi podružnicami, ter o stanju poročala nadrejenim. Mednarodnim divizijam sem dajala napotke, pomagala pri marketinških kampanjah in drugih storitvah, ter skrbela, da je njihovo delo teklo v skladu z našimi napotki. Ko je bilo potrebno, sem tudi pomagala pri organizaciji večjih dogodkov.

MAKNA se v bližnji prihodnosti namerava širiti še na Tajsko in na Kitajsko, tako sem del svojega časa posvetila tudi analizi teh potencialnih trgov in partnerjev. Razlog za počasne vstope na tuje trge v tem primeru je bila specifičnost samega podjetja, saj gre za neprofitno podjetje, in pa tudi zakomplicirana zakonodaja, ki se med tamkajšnjimi državami zelo razlikuje.

Je bilo pripravništvo v Maleziji plačano? Kako si krila stroške poti in življenja v Kuala Lumpurju?

Da, pripravništvo v Maleziji je bilo plačano in to zelo dobro. Sama sem si lahko krila stroške bivanja in hrano. Starši so le tu in tam kaj primaknili za potovanja, ker sem potovala skoraj vsak vikend. Krasno v Maleziji, kot multikulturni državi je, da imajo veliko praznikov - tako krščanske, kot muslimanske in budistične. Tako da je bilo časa za potovanja res veliko.

Kot pa sem že prej omenila, je zelo draga sama pridobitev vize in delovnega dovoljenja, pa tudi pot do tja, kar so mi financirali starši.

Shanghai
Srečanje z nepoznanjem naše pisave je bila nova izkušnja, ki se mi je pripetila ko sem šla v Šanghaj, obiskat prijatelja iz Indije, s katerim sem delala v Berlinu.

Lahko primerjaš prakso in delovno okolje v evropskem in azijskem velemestu?

Lahko, ker sem tako v Maleziji kot v Nemčiji delala za mednarodno naravnana podjetja. Moji sodelavci so bili v obeh primerih iz različnih delov sveta. In ker je delo potekalo v mednarodnih timih, sem spoznala nove načine reševanja problemov in se tako veliko naučila.

Samo delo pa se seveda razlikuje. V Nemčiji deluje vse po določenih pravilih in je veliko bolj strogo zastavljeno, medtem ko se je moč v državah Jugovzhodne Azije tudi kaj drugače zmeniti,  in se včasih izogniti kakšnim pravilom, oziroma si je moč slednja malo prilagoditi.

Predvsem pa je pri tako velikem nemškem podjetju kot je Deutsche Telekom ogromno pravil, katera morajo upoštevati vsi, ne glede na to, v kateri državi so zaposleni. Na primer, ko pripravljam interne ali eksterne predstavitve moram upoštevati točno določena Corporate Identity pravila, - slajdi morajo biti točno določene barve, uporabim lahko le določene pisave in grafike, ter slike, ki so v naši lasti. Enako je tudi pri raziskavah trga in pri analizah - uporabljam lahko le točno določene baze podatkov itn.V Maleziji sem imela pri teh zadevah bolj proste roke. Pa ne samo to, tudi roki oddaje so bolj ali manj prilagodljivi, in se zna delo zato mnogokrat zelo razvleči. V Nemčiji se takšne stvari ne dogajajo.

Morda nam lahko zaupaš kakšno anekdoto, ki se ti je pripetila v času bivanja v Kuala Lumpurju?

Glede na to, da sem tam živela pol leta in veliko potovala, se mi je pripetilo veliko zabavnih stvari. Velikokrat so me na cesti ljudje ustavili in se želeli slikati z mano, le zato ker imam svetle lase in modre oči. To so bili predvsem turisti iz obrobnih delov države, ki niso navajenih svetlolasih tujk. Tudi buljenja in kazanja s prstom name, predvsem v kakšnih odročnih predelih, sem se morala navaditi.

Srečanje z nepoznanjem naše pisave je bila nova izkušnja, ki se mi je pripetila ko sem šla v Šanghaj, obiskat prijatelja iz Indije, s katerim sem delala v Berlinu. Pristala sem sredi noči, ko je bilo letališče skoraj prazno, in ne na slovenskem, ne na malezijskem telefonu nisem imela signala. Povrh vsega pa še nihče ni govoril Angleško, niti na informacijah ne. Javnega prevoza ob tisti uri ni bilo, taksisti pa niso znali prebrati prijateljevega naslova, saj je bil napisan v latinici. Tako nisem mogla niti kontaktirati prijatelja, ki me je čakal na dogovorjenem mestu, niti javiti domov, da sem varno prispela. Končno sem naletela na mlad kitajski par, ki je govoril vsaj malo angleško in mi je bil pripravljen pomagati. Naročila sta mi taksi in poklicala prijatelja, da prihajam. Ampak biti »izgubljen« v 23 milijonskem mestu, brez telefona, kjer nihče ne govori Angleško, ni prijetna izkušnja.

Da, pripravništvo v Maleziji je bilo plačano in to zelo dobro. Sama sem si lahko krila stroške bivan
Da, pripravništvo v Maleziji je bilo plačano in to zelo dobro. Sama sem si lahko krila stroške bivanja in hrano. Starši so le tu in tam kaj primaknili za potovanja, ker sem potovala skoraj vsak vikend.

Podobno se je pripetilo, ko me je obiskala prijateljica iz Prekmurja, s katero sva se dobili v Bangkoku na Tajskem. Zmenili sva se, da se dobiva na tramvajski postaji, a nisva pomislili, da obstajata dve postaji z istim imenom. Tako sem bila jaz na eni, ona pa me je čakala s prevozom na drugi. Tudi tokrat brez telefona. Na srečo sem imela pri sebi naslov hotela in sem se tako po eni uri čakanja odpravila v hotel, kjer me je vsa prestrašena čakala tudi ona.

In še bi lahko naštevala. Je bilo zelo pestro.

Trenutno zaključuješ magistrski študij, in obenem opravljaš svoje tretje pripravništvo, tudi tokrat v Nemčiji, pri Deutsche Telekom AG v Bonnu. Zakaj si se odločila znova odpraviti v Nemčijo?

Tokrat sem se za Nemčijo odločila, ker je fant dobil prakso v Bonnu in sem se mu hotela pridružiti. Po tem, ko sem se odločila, da zapustim Barcelono, kjer sem bila na študijski izmenjavi, in za selitev v Köln, sem dobila tri ponudbe za prakso, ki so bile vse zelo zanimive.  Na koncu sem se potem odločila za Deutsche Telekom.

Kako je videti vsakdan mlade stažistke pri Deutsche Telekom?

Delo pri tako velikem podjetju kot je Deutsche Telekom se razlikuje glede na oddelek, kjer si zaposlen.  Na začetku sem se morala zelo veliko naučiti, saj je oddelek Business Development & Innovation, kjer delam jaz, zelo specifičen. Ukvarjamo se s tehnološkimi inovacijami na področju komunikacij v oblaku in OTT storitvami za velike korporacije, o katerih sem prej vedela zelo malo

Tudi tokrat delam v mednarodnem timu. Moje delo je zelo razgibano in pestro, ampak prav tako zelo odgovorno že od prvega dne. Sama odgovarjam za analizo in benchmarking bodočih partnerjev, kupcev in trgov. Rezultate svojih analiz potem predstavim odgovornim v Bonnu, Lizboni, Parizu, Budimpešti ali Londonu.  Kadar je potrebno imam tudi predstavitve našega dela in rezultatov za druge oddelke DT v Bonnu in po svetu. Poleg tega se udeležujem tudi različnih konferenc in sestankov. Že takoj drugi teden prakse sem bila v Londonu, kjer sem se udeležila ene večjih OTT services monetising konferenc.

Singapore
Veliko težje kot dobiti samo prakso je pridobitev delovnega dovoljenja in vize. Šele takrat, ko sem šla skozi vse te birokratske zadeve, sem se zavedala kako lepo nam je pravzaprav v EU. Sama sem najprej dobila prakso v Singapurju pri trenutno zelo uspešnem startupu Trade Hero, a žal zaradi Singapurske zakonodaje nisem dobila delovnega dovoljenja.

Kakšna je dodatna vrednost opravljanja praks v času študija? Kaj svetuješ študentom, ki razmišljajo, da bi se tudi sami odpravili na pripravništvo v tujino?

Če si študentje želijo mednarodne kariere, menim, da se morajo čim prej odpraviti v tujino. Sploh ko imaš status študenta, je prakso lahko dobiti, saj samemu podjetju za tebe ni treba plačati veliko dajatev. Študentje se tako lahko zelo veliko naučimo, in menim da so praktično znanje, izkušnje in razumevanje kako dejansko pristopiti k reševanju problema pomembnejše kot sama izobrazba, vsaj za tvojega naslednjega delodajalca.

Nenazadnje spoznaš tudi nove prijatelje iz celega sveta, pridobiš nove kontakte, spoznaš nove kulture in postaneš samostojen. Skratka, širiš svoja obzorja.

Vsem študentom, ki o tem razmišljajo svetujem, da naj zavihajo rokave in se odpravijo v tujino čim prej. In nenazadnje, tudi če kaj ne gre po planu, oziroma če gre kaj narobe, se lahko še vedno vrne domov. Na začetku mogoče res ni lahko, ampak se gotovo izplača.

Se nameravaš vrniti v Slovenijo ali boš zaposlitev iskala v Nemčiji? Morda kje drugje?

Trenutno se še ne nameravam vrniti v Slovenijo, saj menim, da bi v tujini s svojimi izkušnjami in znanjem tujih jezikov dobila boljšo službo. Nisem pa še resno razmišljala o tem ali bom ostala v  Nemčiji, se odpravila v katero drugo Evropsko državo, ali pa morda na kateri drugi kontinent. Slej ko prej pa bi se rada za nekaj časa vrnila v Azijo.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...