Videoklic postaja zlati standard podpornih storitev Videoklic postaja zlati standard podpornih storitev Podjetja se vse bolj zavedajo, da tehnologija videoklica postaja nuja pri zagotavljanju podpore strankam
Blockchain bo prevetril letalsko industrijo Blockchain bo prevetril letalsko industrijo Z vpeljavo tehnologije veriženja podatkovnih blokov bi letalska industrija na svetovni ravni lahko povečala prihodke in hkrati znižala stroške.
Osem najpomembnejših tehnologij za spopad z naslednjo krizo Osem najpomembnejših tehnologij za spopad z naslednjo krizo Hitra prilagoditev poslovnih modelov je ena izmed glavnih prednosti digitalne transformacije. V regiji srednje in vzhodne Evrope je Slovenija po merilu načrtovanih vlaganj v digitalizacijo uvrščena najvišje.
Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih računov

Z lean start-upom zrelo podjetje postane bolj inovativno

Čas branja: 5 min
25.03.2014  11:40

Lean start-up je manj tvegan, hitrejši in cenejši pristop k inoviranju tudi v že uveljavljenih podjetjih. Ni le metoda, temveč nova oblika razmišljanja in delovanja, ki lahko tako podjetja kot javni sektor spremeni v bolj prožne in inovativne organizacije.

Pri nas po tej metodi že delajo v podjetjih Halcom, NIL in Instrumentation Technologies, v tujini pa denimo v General Electricu, Siemensu, švicarskih železnicah SBB, angleških vladnih storitvah ... O tem, kako lahko koristi zrelim podjetjem, smo se pogovarjali z Matejem Golobom in Lojzetom Bertoncljem, partnerjema v podjetju 30Lean.

"Lean start-up vpeljemo v zrela podjetja, ki izberejo inoviranje namesto odpuščanja." Lojze Bertonce
"Lean start-up vpeljemo v zrela podjetja, ki izberejo inoviranje namesto odpuščanja." Lojze Bertoncelj (levo), partner v 30Lean

"Z metodo lean start-up odkrijemo, kaj kupec res potrebuje." Matej Golob, partner v 30Lean Foto: Irena Herak

Kako klasični start-upi prihajajo do inovacij?

Bertoncelj: V inoviranje jih največkrat ženejo notranja potreba po ustvarjanju ali razmere na trgu. Ko imajo idejo, iščejo poti, kako bi jo spravili na trg. Po starem so idejo interno razvili do končnega izdelka in ga poslali na trg, kar je zelo tvegano.

Kaj je boljša pot?

Golob: Tveganje neprimerne ideje lahko precej zmanjšamo, če jo razvijamo v stalnem stiku s strankami. Od začetka ugotavljamo njihove potrebe (customer discovery) in idejo z minimalno trž­no sprejemljivimi prototipi nenehno testiramo na trgu. Tako pred vstopom na trg izvemo, ali stranke sploh obremenjuje težava, za katero želimo poiskati rešitev (problem solution fit). Testiramo tudi, ali bi ljudje za našo rešitev plačali dovolj, da se nam poslovni model splača (product market fit).

Največkrat končna rešitev ni enaka začetni ideji, ker razvoj sproti prilagajamo izsledkom testiranj. Če je treba, idejo dopolnimo ali razvoj zasukamo v novo smer (pivot). Ugotovimo tudi, ali se jo splača ubiti prej, kot bi ideja ubila ekipo.

Kaj je bistvo lean start-upa?

Golob: Bistvo je zavedanje, da tvoja ideja temelji na predpostavkah, ki jih je treba preveriti pri morebitnih kupcih, nadaljnji razvoj pa prilagajati njihovemu odzivu. Če neko novo ponudbo razvijaš v pisarni, do marsikaterih vprašanj sploh ne prideš, dokler ne greš med stranke. Testiranje na trgu je ena od manter lean start-upa.

Zakaj inoviranje po metodi lean start-up širita v zrela podjetja?

Bertoncelj: Ker je v teh podjetjih precej večji potencial za nove izdelke in storitve kot v start-upih. Ti zaposlujejo 1.400 ljudi, podjetja pa pol milijona. Med njimi je nekaj tisoč ljudi, ki potrebujejo primerno spodbudo in pomoč za ustvarjanje novih izdelkov in storitev, ki bodo nadomestili stare. Velika prednost teh podjetij je, da imajo veliko kompetenc in virov, ki jih start-upi nimajo, da poznajo tako težave na terenu - pri strankah, kot verjetno tudi rešitve. Vse skupaj je treba združiti v učinkovit proces lean start-up.

Kako v zrelo podjetje vpeljeta inoviranje lean start-up?

Bertoncelj: Glavni pogoj je, da se vodstvo podjetja zaveda dileme - ali odpušča ali inovira. Če izbere inoviranje, si mora postaviti cilj, koliko dodatnih prihodkov želi v prihodnje ustvariti z občutno novimi izdelki ali storitvami. Vodstvo, ki si želi inovacij, mora imenovati sponzorja, ki zagotavlja minimalne vire, da ekipe lahko delajo - inovirajo. To je izhodišče za najino delo v podjetju.

Golob: V podjetjih navadno že obstaja kup novih neizkoriščenih idej v predalih. Do idej lahko pridemo tudi z internim razpisom ali z najino pomočjo po načelih dizajnerskega razmišljanja (design thinkinga). Pri tem na primer na grobo opišemo, katere stvari kupce motijo, in iščemo ideje za rešitev teh motenj. Bistvo je, da razvoj od idej naprej poteka po metodi lean start-up.

Lahko povesta kak primer?

Golob: Težko, ker noben primer, pri katerem sodelujeva, še ni končan. Predpostavimo, da ima ekipa idejo, da bi neki utečeni proces inovirala. Ko se domisli, kako bi ga optimizirala, se avtorji v idejo ne smejo zaljubiti, temveč morajo po metodi lean start-up preveriti, ali je nova rešitev sploh v interesu strank.

V naslednjem koraku pogledamo, ali je ta rešitev uporabna še kje drugje, in preverimo, ali zanima tudi nov krog strank. V pogovoru z morebitnimi strankami se tako lahko pojavijo čisto nove ideje ali nov poslovni model. Šele ko ugotoviš, kdo bi kupil tvojo rešitev, greš v razvoj prototipa in v nova preverjanja. Do serijske proizvodnje, s katero so povezana velika vlaganja, je ponavadi še daleč.

Kako se vključita v ekipo, ki v podjetju inovira po metodi lean start-up?

Bertoncelj: Pri zrelih podjetjih skupaj z vodstvom pregledamo kompetence in vire podjetja, na katerih lahko gradimo. Z vodstvom v naslednjem koraku opredelimo izzive, na primer večji izkoristek fizične prodajne mreže, dodatno izrabo neke tehnologije, boljšo uporabo podatkov o strankah, staranje prebivalstva... Sledi pridobivanje zaposlenih in zunanjih kadrov za delo pri ustvarjanju, oblikovanju in preverjanju idej. Midva se vključujeva kot mentorja, ki usmerjava delo ekip. Ničesar ne presojamo sami, temveč vse presojajo kupci in drugi deležniki. Lean start-up je zelo objektivna in včasih že precej znanstvena metoda.

Po katerih korakih usmerjata ekipo v podjetju, ki ima ideje?

Golob: Vsako idejo podrobno opišemo z orodjem business model canvas ali lean canvas. Na listu papirja idejo razdelamo po devetih elementih, tako da predpostavimo segmente uporabnikov, ponudbo vrednosti, distribucijske in prihodkovne kanale, odnose, potrebne vire in dejavnosti, partnerje in stroške, povezane s tem poslovnim modelom. Hipoteze za vseh devet elementov preverimo na terenu, pri morebitnih kupcih. Glede na rezultate teh testiranj hipoteze spreminjamo, dopolnjujemo ali opuščamo in jih nadomestimo z novimi. Tako naredimo več iteracij, dokler ne pridemo do poslovnega modela s pravo kombinacijo vseh elementov, ki ima na trgu največjo možno poslovno vrednost.

Pomembno je torej sprotno preverjanje.

Bertoncelj: Da, eno glavnih načel lean start-upa je, da razvoj ideje že od prvega tedna preverjamo na terenu, odzivi s trga pa nam sproti določajo smer razvoja. Cilj je, da na trgu najdemo maksimalno vrednost za kupce in za svoje podjetje oziroma organizacijo.

Golob: Včasih tisto, kar stranka misli, da si želi, ni tisto, kar res potrebuje. S to metodo odkrijemo, kaj kupec res potrebuje.

Bertoncelj: Drugo načelo je »delaj, ne govori«. V podjetjih se lahko dosti časa pogovarjajo o novi ideji, lean start-up pa je zelo akcijski pristop, pri katerem ves čas iščeš vrednost za kupca. Kaj mu lahko ponudim, da bo v tem videl vrednost.

Golob: Končni cilj je, da ekipa poroča upravi o začetni ideji, kako jo je preverjala in spreminjala, kako je prišla do prave ideje in poslovnega modela, v katerega se splača vlagati.

Je lean start-up v zrelih podjetjih uporaben le za povečanje inovativnosti?

Bertoncelj: Lean start-up je pomemben za sistematično odkrivanje bistveno novih izdelkov, storitev oziroma poslovnih modelov. Večje so negotovosti in tveganja, primernejši je. Če nekaj le postopno spreminjamo, lean start-up niti ni potreben. Primeren je za podjetja v vseh panogah in tudi za javni sektor. Lahko ga uporabimo tudi v medoddelčnem sodelovanju, kjer lahko inoviramo vrednostno verigo. S tem pristopom podjetja spremenijo svoj DNK in počasi mutirajo v bolj prož­ne in inovativne organizacije.

Kako najdeta podjetja, v katera vpeljeta lean start-up?

Golob: Pravzaprav ne iščeva podjetij, iščeva najnaprednejše posameznike. Ti so ponavadi v najuspešnejših podjetjih, ki so uspešna prav zaradi tega, ker so najbolj napredna in se hitreje prilagajajo razmeram na trgu, kot jih v to silijo tekmeci, torej so v osnovi inovativna. Lean start-up, ki postaja svetovni standard inoviranja, je po svoje zelo zmogljiv hardver za softver, ki je v glavah ljudi.

Kdo je navadno v inovatorski ekipi zrelih podjetij?

Golob: V inovatorski ekipi zrelih podjetij so pogosto zelo zavzeti in nadarjeni sodelavci, ki pri projektu delajo prostovoljno in zanj lahko namenijo le nekaj ur na teden v okviru delovnega časa. Veliko dela se naredi zunaj rednega delovnega časa.

Bertoncelj: Nekatera podjetja v svoje organizacijske sheme postavijo profesionalne menedžerje za inovacije ali ideje. Ti skrbijo za razvoj notranjega podjetništva na vseh področjih in ravneh. Pri tem prevzemajo pristop lean start-up, ker je hitrejši, cenejši in manj tvegan.

Golob: Najin cilj je, da bi čim več podjetij inoviralo po tem pristopu, da bi zanj pridobili dovolj znanja in da po določenem času ne bi potrebovali najine pomoči.

Koliko pa zaračunata podjetjem za vpeljavo te metode?

Golob: Gre za naložbo v vrednosti nekaj tisoč evrov, kar je malo v primerjavi z drugimi viri, ki so potrebni pri takšnih iniciativah. Pri določanju honorarja gledava donosnost (ROI), in sicer skozi prihranek, ker podjetje manj časa in virov porabi v napačnih smereh, in večjo prodajo, ker začne podjetje prej in hitreje delati prave, nove stvari.

Avtor: Petra Šubic

Članek je bil 25. marca objavljen na Finance.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija Osem najpomembnejših tehnologij za spopad z naslednjo krizo

Hitra prilagoditev poslovnih modelov je ena izmed glavnih prednosti digitalne transformacije. V regiji srednje in vzhodne Evrope je...