So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Mlada pravnica, ki izkušnje nabira od Bruslja do Genove

Čas branja: 8 min
13.03.2014  10:05  Dopolnjeno: 13.03.2014 14:23
Mlada pravnica, ki izkušnje nabira od Bruslja do Genove

Kaja Travnik je mlada pravnica, ki je v času študija na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici večino svojega prostega časa investirala v dodatna izobraževanja ter izpopolnjevanja, kot so tečaji in certifikati tujih jezikov, certifikat ECQA Vodje za družbeno odgovornost, Jean Monnet certifikat ipd. Ob študiju in obštudijskem izobraževanju, pa si je vsestranska pravnica nabirala tudi številne delovne izkušnje na različnih področjih. Vloženi trud se je obrestoval, saj je po opravljeni praksi v Evropski komisij sledila tudi priložnost za pripravništvo v mednarodno naravnani italijanski odvetniški pisarni Conte & Giacomini Avvocati, ki jo je Travnikova z veseljem sprejela.

Zaključujete magistrski študij prava na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici, vendar je bila vaša študijska pot zaznamovana s številnimi obštudijskimi dejavnostmi. Kako ste uskladili študij, delo in preostale aktivnosti?

Zgolj študij za mene nikoli ni bil dovolj. Sem človek, ki vedno znova potrebuje nove izzive v življenju. Vedno pravim, da mora biti človek celovit v smislu, da naj ga zanima čim več različnih stvari in pa da se je pripravljen ves čas učiti. Udeležila sem se številnih pravnih seminarjev v tujini in Sloveniji, opravila enomesečni tečaj italijanskega jezika v Kalabriji. Prav tako sem med študijem pridobila Certificate of Advanced English, ECQA Social Responsibility Manager Certificate, Jean Monnet certifikat, itd. Opravljala sem veliko različnih del od managmenta, dela v občinski in odvetniški pisarni, bila vodja projektov pri mladinski nevladni organizaciji, opravila pripravništvo pri Evropski komisiji v Bruslju, trenutno pa sem nahajam v Genovi, kjer opravljam pripravništvo v odvetniški pisarni. Poleg študija in nabiranja delovnih izkušenj so moja strast potovanja. Skratka, zanima me veliko stvari. Vsaka izkušnja v življenju te nauči nekaj novega. In vse se da, če se hoče. Najlažje je ostati v varnem zavetju doma in se pritoževati kaj vse je narobe, in kako nič ne gre kot bi moralo iti. Verjamem v miselnost, da se močna zelja, trdo delo in vztrajnost enkrat poplačajo.

Ali je bila praksa pri Evropski komisiji vaša prva delovna izkušnja v tujini, zakaj ste se odločili prav za njo?

Tako je, praksa pri Evropski komisiji je bila moja prva delovna izkušnja v tujini. Za njo sem se odločila zato, ker me je že od nekdaj privlačilo evropsko pravo. Zdi se mi veliko bolj zanimivo kot nacionalno pravo. Ima več širine in je manj rigidno. Po študijskem obisku institucij v Bruslju, pa me je delovno okolje tam čisto prevzelo, zato sem se odločila, da je moj cilj do nadaljnjega opraviti prakso v eni izmed institucij Evropske unije.

Kakšno je bilo vaše delo na Evropski komisiji? Kako bi ocenili pridobljene izkušnje?

Vsaka delovna izkušnja je lahko dobra ali slaba, kar je odvisno tako od tvojega delodajalca kot od tebe samega. V Evropski komisiji vsak pripravnik dobi mentorja, ki mu sproti določa delovne naloge. Od njega je odvisno kar veliko. Jaz sem bila del ekipe Quality of legislation, ki se ukvarja s podajo pravnih nasvetov, in sicer ne zgolj o vsebini, ampak tudi o obliki pravnih aktov Evropske Unije, preučuje osnutke pravnih aktov Evropske Unije v smislu kakovosti priprave teh besedil in pravne oblike, ter vzpostavlja pravno skladnost med različnimi jezikovnimi različicami. Njihov cilj je, da bi bilo pravo Skupnosti bolj prijazno uporabniku. Prav tako sem se ukvarjala z raziskavo in pripravljano analizo evropske sodne prakse.  Veliko znanja pridobi stažist tudi z udeležbo na različnih konferencah. Se posebna čast pa je za pripravnika v Legal service-u, obisk sodišča Evropske unije v Luksemburgu. Poleg vsega tega, pa sem se imela čast rokovati tudi z gospodom Barrosom, predsednikom Evropske komisije. To so zagotovo nepozabni spomini.

Kako do prakse v institucijah EU? Bi imeli kakšen nasvet za slovenske študente, ki si želijo preizkusiti pri delu v institucijah EU?

Prvo naj poudarim, da tukaj ne pridejo v poštev nobene veze in poznanstva, kot je to v navadi v  Sloveniji. Na razpis za pripravništvo pri Evropski komisiji se vsako leto prijavi okoli 15 tisoč ljudi iz celega sveta, številka pa iz leto v leto narašča. Tako da tu res štejejo zgolj tvoje dosedanje delovne in študijske izkušnje. Sam proces prijave si lahko študentje pogledajo na spletni strani ec.europa.eu/stages/index_en.htm, kjer je postopek podrobno opisan. Je pa proces kar dolg. Sama sem se prijavila avgusta 2012, z delom pa sem pričela marca 2013. Prijavni proces je sestavljen iz več delov. Najprej dobiš email, da si uvrščen v ožji izbor. Temu čez nekaj časa sledi telefonski klic. Najprej intervju v angleščini, čez čas pa dobiš še drugi telefonski klic, tokrat intervju v slovenščini. Nazadnje sledi konec januarja  email, ki sporoča, da s pripravništvom pričneš marca. Od začetka do konca prijavnega postopka ves čas poudarjajo, da vmesni koraki se ne pomenijo, da si pripravništvo že dobil. Ne vem ali sem imela velikansko srečo, oziroma ne vem komu sem lahko hvaležna, da sem bila izbrana že takoj po prvi prijavi. V Bruslju sem potem namreč spoznala veliko ljudi, ki so se na pripravništvo prijavili tudi po šestkrat. Tako da slovenskim študentom zelo težko podam kakšen nasvet, kako do dela pri evropskih institucijah. Lahko podam le splošen nasvet, da zgolj študij ni več dovolj. Izobraženih mladih je na današnjem delovnem trgu veliko. Pomembne so delovne izkušnje, druga pridobljena obštudijska znanja, ter predvsem to, da imaš nekaj kar te loči od ostale množice. To je zagotovo najpomembnejše. Biti edinstven in drugačen.

Po opravljeni praksi v Bruslju, ste se odločili, da se preizkusite še pri delu v italijanski  odvetniški pisarni Conte & Giacomini Avvocati, ki je med drugim specializirana tudi za Zakonodajo Evropske unije. Kako ste prišli do pripravništva v italijanski odvetniški pisarni?

Za opravljanje prakse v Italiji sem se odločila, ker je Italija moja najljubša država. Prepotovala sem jo že po dolgem in počez, saj mi je bil vedno všeč njihov način življenja.  Za odvetniško pisarno Conte& Giacomini Avvocati, ki ima sedež v Genovi, svoje enote pa tudi v Milanu, Bruslju in Miamiju, prav tako pa veliko sodelujejo z Kitajsko in celim svetom, sem se odločila prav zaradi njihovega poudarka na delu s tujino, pa tudi zato ker se veliko ukvarjajo z evropskim pravom. Kako sem prišla do prakse? Ker se vedno vse zgodi z nekim razlogom, sem v Evropski komisiji imela priložnost delati tudi z gospodom, ki resnično verjame v ambiciozne, izobražene mlade ljudi, in jih vzpodbuja pri njihovi karierni poti. Pogovarjala sva se o nadaljevanju moje poklicne poti, in ko sem mu omenila, da bi rada opravljala prakso v Italiji, je rekel, naj mu pošljem svoj CV, ki ga bo posredoval odvetniškim pisarnam v Italiji, ki jih pozna. Tako sem dobila pozitivne odgovore iz treh odvetniških pisarn. Na koncu sem se odločila za odvetniško pisarno v Genovi, in sicer zaradi zgoraj omenjenih razlogov.

Lahko primerjate delo v instituciji z delom v odvetniški pisarni?

Ko delaš za institucijo, si praktično del velike korporacije. Manj je osebnega stika. Velikokrat si samo številka, in vsakodnevno se dogaja, da ljudje ne vedo tvojega imena. Zame osebno je to zelo moteč faktor, saj imaš včasih občutek, da si stroj in ne človek. Po drugi strani pa si na dnevni ravni udeležen v procese Evropske komisije, ki vplivajo na življenje ljudi po celi Evropi. Kot članica pravnega oddelka, sem imela tudi možnost misije na sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Občutek ob vstopu na sodišče skupaj z 'agents from Commission' je zelo vznemirljiv, prav tako pa je vznemirljivo sedeti v njihovi bližini na samem zasedanju sodišča. Počutiš se zelo ponosno. Zagotovo je delo za eno od evropskih institucij posebna izkušnja, ki ne doleti vsakogar, in sem zelo hvaležna, da sem lahko bila del nje. V italijanski odvetniški pisarni  pa je zaposlenih dvajset ljudi, kar že takoj pripelje do dejstva, da je okolje bolj pristno v smislu osebnega stika. Hvaležni so za vsako stvar, ki jo narediš, in te za opravljeno delo tudi pohvalijo. Tako vsaj jaz dobim več motivacije za delo samo. Vidi se, da jim je v interesu, da te naučijo česa novega.

Pa samo življenje v Bruslju je primerljivo z življenjem v Genovi?

Tisti, ki me dobro poznajo že vnaprej vedo odgovor na to vprašanje. Sem človek, ki mu poleg kariere veliko pomeni tudi okolje v katerem živi. Obožujem sonce in morje in brez njiju preprosto ne morem živeti. Tako da mi je življenje v Genovi veliko bolj pisano na kozo, kot tisto v Bruslju. Bruselj ima specifičen način življenja, to velja predvsem zato, ker če si del 'Eurobubbla', sploh ne okusiš belgijskega načina življenja. Ves čas si obkrožen z ljudmi, ki delajo za institucije, in imaš srečo, če v času, ko živiš tam, spoznaš vsaj enega Belgijca. Pomembni so samo poslovni stiki, prave prijatelje pa težko najdeš. Konferenca pred službo, konferenca med kosilom in še ena po službi, ali pa potem v večernem času. Kvaliteta življenja je po mojem mnenju slaba. Težko je že dobiti kvalitetno hrano, ki je v Italiji ali Sloveniji nekaj povsem normalnega. Še na tržnici, ti prodajo zelenjavo in sadje zapakirano v plastično vrečko. Če pa si že kupiš karkoli organskega, je pa to zelo drag nakup. Poleg tega je Bruselj zelo sivo mesto. Včasih ne vidiš sonca tudi po dva ali tri tedne. In veliko dežuje. Julija smo imeli na primer 15 stopinj in dež. Predvsem to je bila stvar, ki je mene absolutno izčrpala. Ves čas sem bila bolna. In ja, življenje v Italiji je nekaj predvsem drugega. Tu imamo sonce skoraj vsak dan. Ljudje so prijazni. Kamorkoli gres te vsi pričakajo z nasmehom, in te povprašajo kako si.  Odmor za kosilo pogosto izkoristim za posedanje ob morju, uživanje ob čudovitem razgledu s hribcka od koder se ti odpre pogled na celotno mesto, pa za sprehod po starih, ozkih uličicah ali za obisku muzeja. Po službi vedno sledi t.i. aperitivo, ki je zelo tipičen za Italijo. To pomeni kozarec dobrega vina, ob katerem ti prinesejo tudi prigrizek. Ponavadi ni samo to, ampak cela večerja. In tako se skoraj vsa Genova zbere na kupu. Vsepovsod ljudje na ulicah, ki razpravljajo in uživajo ob kozarcu dobre pijače in grižljaju okusne hrane. Čeprav se tudi v Italiji veliko dela, je prosti čas dejansko namenjen sprostitvi, in ne še eni v vrsti poslovnih konferenc, kot je v navadi v Bruslju.

Kako so vas italijanski kolegi sprejeli kot Slovenko?

Za prvi delovni dan mi je bilo naročeno, da moram priti v pisarno ob deveti uri zjutraj. Kot prava vestna Slovenka sem seveda prišla še deset minut prej.  Sodelavci pa so kot zavedni Italijani prišli pol ure kasneje. Seveda z nasmehom na obrazu in z vprašanjem, zakaj zgledam tako prestrašeno. Tajnica mi je naprej ponudila kavo, in ko sem jo zavrnila - prej nisem namreč nikoli v življenju pila kave -, me je pogledala, kot da z mano zagotovo ni nekaj v redu. Nato mi je predstavila sodelavce in t.i. »capo di ufficio« (šefa pisarne) gospoda Giacominija. Vsi so me takoj sprejeli medse, in  moram reči, da se že od prvega dneva počutim kot enakovreden član pisarne.

Kako pa se razlikuje delo v slovenskem prostoru od dela v  italijanskem oz. belgijskem prostoru?

Lahko rečem, da razlika zagotovo obstaja. Predvsem v smislu, da je delo v tujini veliko bolj mednarodno obarvano, ne samo zaradi različnih narodnosti zaposlenih, ampak tudi zaradi dela samega. Veliko poudarka se daje poslovanju tako z drugimi evropskimi članicami, kot tudi s preostalim svetom. Zelo mi je všeč dejstvo, da v tujini obstaja veliko manj nevoščljivosti kot v Sloveniji. Sodelavci ti resnično pomagajo in stojijo ob strani, tvoji nadrejeni pa te celo večkrat povprašajo po tem kaj si želiš za prihodnost, in ti poskušajo svetovati. Zaupajo v mlade ljudi, saj v njih vidijo zagnanost, delavnost in nek nov val energije. V Sloveniji pa na žalost usposobljene mlade odrivajo cim bolj daleč stran. Zelo žalostno je dejstvo, da poznam veliko mladih Slovencev, ki bi želeli živeti v Sloveniji, vendar preprosto nimajo možnosti zaposlitve, oziroma so preveč usposobljeni, da bi jih kdorkoli zaposlil.

Zdi se, da ste se našli v pravu Evropske unije. Nameravate kariero nadaljevati na tem področju?

Resnično sem se našla v pravu Evropske unije. V primerjavi z nacionalnim pravom ponuja mnogo več širine, in je potemtakem tudi bolj zanimivo. Tako da si seveda tudi v prihodnosti želim delati na tem področju.

Pa boste po opravljenem pripravništvu ostali v tujini ali se nameravate vrniti v Slovenijo?

V življenju se nekako vedno držim pravila »Go with the flow«, oz. »življenje ti vedno prinese točno tisto, kar potrebuješ v določenem časovnem obdobju«. Prve stvari, ki jih načrtujem po pripravništvu v Italiji so enomesečno potovanje po Evropi, učenje kajtanja in jadranja, ter popotovanje po Ameriki. Veliko svojega časa vlagam v bodočo kariero, prav tako pa mi veliko pomenijo potovanja in same življenjske izkušnje, ki navsezadnje veliko doprinesejo tudi h kariernemu uspehu. Enako pomembna pa sta gotovo tudi zagovor magistrske naloge in vpis na doktorski študij, katerega želim opravljati ob delu. Tako da zaenkrat še ne morem podati dokončnega odgovora na vaše zadnje vprašanje.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...