So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Učenjakar s 400 milijonov funtov vrednimi možgani

Čas branja: 5 min
24.02.2014  11:29
Učenjakar s 400 milijonov funtov vrednimi možgani

Tony Corfe se še vedno spominja, ko je Demisa Hassabisa prvič videl igrati šah. V Barnetu v severnem Londonu je bil odgovoren za osnovnošolske ekipe in iskanje novih talentov, ko se je nekega dne pojavil droben šestletnik.

»Bil je zelo majhen,« se spominja Corfe, »če je hotel videti šahovnico, smo ga morali posesti na telefonski imenik in dodati nekaj stolov, da je z glavo sploh segel prek mize.« A ko je Hassabis enkrat sedel za mizo, je potreboval zelo malo česarkoli drugega. »Kar sijal je,« pravi Corfe. »Bil je odločen in očitno je bilo, da hoče zmagati. Bil je najboljši igralec izmed vseh šol, s katerimi sem imel stik. Bil je vrhunski med najmlajšimi.« Deček se je hitro razvil v šahov­ski čudež. Preden je začel na tekmovanjih zastopati Anglijo, je zmagal na ducatih turnirjev. S trinajstimi je že imel naslov šahovskega mojstra in pozneje kar rekordnih petkrat zmagal na svetovnih prvenstvih v šahu.

Demis Hassabis
Demis Hassabis naj bi s podjetjem DeepMind, specializiranim za umetno inteligenco, poskušal razviti računalnike, ki lahko razmišljajo spontano - kot ljudje. Naj bi. Kaj natančno podjetje počne, je skrivnost.

Foto: Adrian Lourie

Spontani računalniki

Ko je Hassabis pred kratkim svoje podjetje prodal Googlu, so ti spomini pridobili še drug, nov pomen. Podjetje z imenom DeepMind, specializirano za umetno inteligenco, naj bi poskušalo razviti računalnike, ki lahko - namesto da se k razmišljanju najprej sprogramirajo - razmišljajo spontano kot ljudje. Multinacionalna podjetja tekmujejo, kdo bo najprej ponudil te napredne tehnologije, kar pojasnjuje, zakaj je Google - ki je že vzpostavil svoj oddelek robotike - domnevno plačal 400 milijonov funtov. Posel je z eno samo potezo iz Hassabisa naredil enega najuspešnejših tehnoloških podjetnikov v Veliki Britaniji.

Kaj je pravzaprav tisto v teh - več milijonov vrednih - možganih, kar Google tako visoko ceni? Prijatelji opisujejo Hassabisa, ki je star 37 let, poročen, z dvema otrokoma, kot sramežljivega, ampak odločnega. »Ne uživa v pozornosti javnosti, raje se ji izogne,« pravi Geraint Rees, direktor Inštituta za kognitivno nevroznanost na University College London (UCL), kjer je Hassabis delal doktorat. »Piflar gotovo ni prava beseda zanj, je pa vsekakor tehnično izkrivljen. Je presenetljivo odločen in vedno ga nekaj žene.«

Začel z računalniškimi igricami

Pogled na njegov življenjepis to tudi potrjuje. Šolo je končal pri šestnajstih, ko je opravil izpite A-Level (angleški ekvivalent maturi). Leto, ki ga je tako pridobil, je preživel s pridobivanjem izkušenj iz programiranja računalniških iger, ki so postale njegova prva kariera, kot soustvarjalec Theme Parka, ene izmed najuspešnejših iger v devetdesetih letih.

Po tem, ko je na Cambridgeu diplomiral z najboljšo oceno dveh predmetov iz računalništva, je ustanovil svoje podjetje za igre Elixir Studios, ki si lasti take zadetke, kot sta Evil Genius in Republic - ta igra je bila celo nominirana za nagrado BAFTA (British Academy of Film and Television Arts).

Stara glava na mladih ramenih

»Izjemen je, dejansko neponovljiv,« pravi Joe McDonagh, ki je s Hassabisom ustanovil Elixir. »Ko smo ga ustanovili, je bil star samo 21 let (McDonagh pa 25), vendar je imel neverjetno staro glavo na tako mladih ramenih. Ko sem videl novico, nisem bil niti najmanj presenečen. Vedno sem pričakoval, da bo naredil kaj takega.«

Čeprav McDonagh visoko ceni Hassabisovo inteligenco, pa pravi, da je še pomembnejša njegova sposobnost, da navdihuje svojo ekipo. »Prav zares verjame, da bo zadeva, s katero se ukvarjaš, spremenila svet in si te bo svet za vedno zapomnil. To je neverjetno navdihujoče. Večino od nas zadržuje strah, Demis pa je stališča, da je prav vse mogoče.«

Na Elixirju ni bil samotarski, temveč je prevzel aktivno vlogo pri organizaciji družabnih dogodkov. »Čez dan smo res aktivirali možgane,« pravi McDonagh. »Toda ko se je znočilo, nas je Demis peljal na mali nogomet v ligi Tottenham in smo brcali v parku. Enako srečen se je pogovarjal o športnem dogajanju med Liverpoolom in Spursom, kot je govoril o umetni inteligenci.«

Podobno, kot bi šel v ring in se pustil pretepsti

Bil pa je tudi tekmovalen in je sodelavce izzival na eno tekmovanje v videoigricah za drugim. McDonagh se spomni priložnosti, ko je bil Hassabis povsem zaverovan v sposobnosti nekega sodelavca, ki je večkrat zmagal v znanstvenofantastični igri, ki se imenuje Starcraft.

»Demis je hotel fanta premagati,« pojasnjuje. »Noč za nočjo sta se zaklepala v sobo. Demis mu je postavljal ovire - da je, denimo, igral brez miške ali samo z eno roko, tako je lahko analiziral, kaj od tega, kar je kolega počel, je bilo tako briljantno. Bilo je podobno, kot bi šel v ring, se pustil pretepsti in to ponovil vsako noč. Videli smo njegovo neverjetno voljo, da zmaga.«

Ta konkurenčna prednost je Hassabisa tudi gnala, da svojo vrednost dokaže med drugimi »umskimi atleti« na olimpijadi Mind Sports. Leta 1997 je na tekmovanju preživel teden dni in se odtlej vsako leto vrnil. Petkrat v sedmih letih je bil prvak elitnega tekmovanja Pentamind, v katerem se tekmovalci med seboj izzivajo v petih različnih disciplinah, skupaj s šahom.

Kljub svojim poslovnim interesom si še vedno vsak avgust vzame čas za olimpijado. »Samo zaradi tekmovanja,« pojasnjuje Corfe, ki je eden izmed organizatorjev. »Njegovo ime so na trofejo napisali večkrat kot katerokoli drugo.«

Dandanes pa kot čudežnega dečka že novačijo Hassabisovega sedemletnega sina Alexandra. Potem ko je očeta spremljal na lansko prvenstvo - in osvojil zlato med junior­ji -, je konkurenca na svoji spletni strani objavila špekulativno vprašanje, češ »ali je morda pred nami nastajanje dinastije«.

Možgani, večji od planeta

A Hassabisova pot ni bila povsem gladka. Prijatelji pravijo, da se je naveličal nekaterih »običajnih« vidikov upravljanja Elixirja. »Smer poslovanja so vse preveč začeli narekovati računovodje in drugi ljudje, in ne več on,« pravi David Levy, ustanovitelj olimpijade Mind Sports.

Namesto tega se je Hassabis vrnil v akademsko sfero in leta 2009 na UCL končal doktorat iz kognitivne nevroznanosti. V treh letih je napisal ducate raziskovalnih člankov in prvič mu je uspelo sistematično povezati spomin z domišljijo. Revija Science je njegov dosežek razglasila za eno izmed odkritij leta. Njegovi nekdanji kolegi, računalniški programerji, pa so bili bolj jedrnati, ko so mu povedali, da ima »možgane večje od planeta«.

Kmalu za tem je prejel prestižno podoktorsko štipendijo Henry Wel­lcome. »Take štipendije se ljudem ne podeljujejo na podlagi njihove podjetniške sposobnosti ali pa zato, ker so čudežni šahisti, temveč zaradi njihovih dosežkov v znanosti,« pravi Rees. Kljub temu je dodal: »Demis je vselej videl širšo sliko.«

Skrivnostni DeepMind

Ta hip pa slika ostaja nejasna. Kljub zasičenosti z javno pozornostjo, ki obdaja prodajo DeepMinda, se nihče ne zdi povsem prepričan, s čim se podjetje pravzaprav ukvarja - in tisti, ki vedo, nočejo povedati. Hassabis je vljudno zavrnil pogovor z The Daily Telegraphom, rekoč, da je »od Googla dobil navodilo, naj se ta hip ne odziva prošnjam za intervju«.

Frank Meehan, ki je pomagal zagotoviti precejšen delež začet­ne naložbe, je prav tako preudaren. »Funkcija podjetja DeepMind je prav tista stvar, ki vam je ne morem povedati. Sem povsem zvezan,« pravi. Je pa kljub temu pojasnil, da se računalniški znanstveniki, kot je Hassabis, trudijo, »da bi prišli do točke, v kateri se stroji lahko učijo sami, namesto da bi jih učili mi«. Dodal je še: »Če se lahko učijo iz svoje okolice in svojih dejanj, je to velik korak naprej, saj vam ni treba porabiti velikanske količine časa, da vse to sprogramirate.«

Naloga se morda zdi zastrašujoča, a to Hassabisa zelo verjetno ne bo ganilo. »Pravzaprav me bolj skrbi, da ne bi tvegal in bi bil raje varen, kot da bi preizkušal svoje možnosti,« je nekoč dejal. »Vedno sem bil pripravljen skočiti v globoko vodo in videti, ali znam plavati ali ne.«

Avtor: Tom Rowley/Daily Telegraph/The Interview People

Članek je bil objavljen 21. februarja v petkovi prilogi časnika Finance Weekend.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...