So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Shechtman: Na univerzah imamo zlata jajca, izkoristimo jih

Čas branja: 4 min
15.02.2014  15:24  Dopolnjeno: 15.02.2014 15:26
Shechtman: Na univerzah imamo zlata jajca, izkoristimo jih

Izraelski znanstvenik, dolgoletni profesor in Nobelov nagrajenec za kemijoDaniel Shechtman je v začetku tedna na pobudo ljubljanskega Kemijskega inštituta obiskal Slovenijo. Predaval je o podjetniškem potencialu, ki ga imajo znanstveniki. Pravi, da bi morale univerze svoje najboljše inženirje, matematike, kemike in biologe učiti tudi trženja in gospodarskega prava. Prav tovrstno znanje je namreč pogrešal, ko se je pred pol stoletja vpisal na univerzo Technion, ki šteje za najzahtevnejšo izraelsko izobraževalno ustanovo s področja naravoslovja. V mladem diplomiranem inženirju je po lastnih besedah ves čas tlela želja po izumljanju novega, a je na koncu načrte opustil in se raje odpravil na akademsko pot, ki ga je pripeljala vse do Nobelove nagrade za kemijo.

Od »kvaziznanstvenika« do Nobelovega nagrajenca

Shechtman je v začetku osemdesetih let odkril povsem novo strukturo kristala, ki je znanstveni svet dotlej ni poznal. Namesto običajnega vzorca so bili atomi v njegovih opazovanih vzorcih zlitine mangana in aluminija razvrščeni tako, da so spominjali na nekatere mozaike. A znanstveniki niso verjeli, da lahko podoben vzorec obstaja tudi v naravi, čeprav so ga čez leta našli v kamninah na dnu neke ruske reke. Shechtman je strukturo poimenoval za kvaziperiodično strukturo, iz katere se je pozneje razvil izraz kvazikristal (več v okvirju na koncu članka).

Rezultati izraelskega znanstvenika so bili izredno nenavadni, pravzaprav teoretično nemogoči, zato je tudi sam večkrat preveril svoje ugotovitve. Potreboval je dve leti, da je odkritje predstavil v strokovni publikaciji. Ko je bil članek objavljen, so ga stanovski kolegi zasuli s kritiko, nekateri celo s posmehom. »Zelo dolgo sem imel občutek, da sem bil sam proti svetu,« pravi Shechtman. Vodja nasprotnikov njegovih ugotovitev je bil dvakratni Nobelov nagrajenec Linus Pauling, zvezda ameriških kemikov in eden najuglednejših znanstvenikov na svetu. Ob priložnosti je celo dejal, da ne obstaja nič takšnega, kot so kvazikristali, obstajajo zgolj kvaziznanstveniki. Pauling je dolga leta nasprotoval Shechtmanovim ugotovitvam, a na koncu se je vendarle motil. »Užival sem vsako minuto najine bitke, saj sem vseskozi vedel, da sem imel prav,« je nekoč dejal Shechtman.

Dokončno priznanje za svoje odkritje je sogovornik dobil leta 2011, ko je prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Bolj kot za odkritje kvazikristalov je to priznanje iskanju resnice, podiranju mej znanega ter preseganju ustaljenih pravil in definicij. Shechtman svoje odkritje medtem pripisuje naključju. »Resnici na ljubo bi vsak, ki se je ukvarjal s področjem kristalografije, lahko naletel na njih. Temeljno vprašanje je bilo torej, kaj bom s svojim odkritjem naredil. Da pridobiš potrebno potrditev, moraš biti izjemno vztrajen ter vseskozi zagovarjati svoje ugotovitve,« dodaja.

Mlade znanstvenike spodbuja, naj odprejo podjetja

Prav z veliko vztrajnosti pa je Shechtman leta 1986, ko je postal redni profesor na Technionu, začel uresničevati svojo mladostniško idejo o znanstvenikih kot nosilcih podjetniške dejavnosti. Na njegovo pobudo so na univerzi odprli novo študijsko smer, ki mlade znanstvenike spodbuja k bolj podjetniškemu razmišljanju. »Spoznati moramo, da imamo na univerzah zlata jajca. V ta namen je profesorje in študente treba spodbujati, da odprejo start-­upe. Od tega ima koristi vsak, navsezadnje tudi narodno gospodarstvo.«

Predavanja sicer vodijo zunanji strokovnjaki, večinoma podjetniki, ki jih Shechtman izbere sam. »Nikoli ne povabim ljudi, ki so prevzeli podjetje, ampak samo tiste, ki so ga sami ustvarili. Ti ljudje so študentom lahko vzorniki, saj so podjetja zgradili s trdim delom in lastno inovativnostjo.«

Vizionarji za zgled

Sogovornik poudarja prav pomen vzornikov. »Potrebujemo voditelje, vizionarje, ljudi, ki imajo pred sabo jasen cilj - družbo prepojiti s pozitivnim duhom podjetništva. Potrebujemo zgodbe o ljudeh, ki so začeli iz nič in uspeli. Ko jih boš poslušal, si boš rekel: Če so ti ljudje zmogli, lahko tudi jaz. Zgodbe ljudi navdihujejo, zato bodo sledili svojim vzornikom. To je del duha podjetništva. Do tega sicer ne pridemo čez noč, traja leta, ampak če veš, kaj je dobro in potrebno, je vse mogoče,« dodaja. In kdo lahko postane vizionar, kdo lahko postavlja cilje? »To je lahko politični vodja, nekdo iz družbenega življenja, profesor. Pravzaprav lahko vsak postane vizionar, vsak, ki je zagnan, razmišlja o prihodnosti in ki za sabo ponese množice,« odgovarja.

Shechtmanu številni pripisujejo vlogo pionirja izraelske start-up revolucije. Izrael zaseda prvo mesto v svetu po vlaganjih tveganega kapitala na BDP, prvo po naložbah v raziskave in razvoj ter drugo mesto po številu start-upov. V svojem predavanju ob obisku v Ljubljani je izraelski znanstvenik opozoril, da bi morale države, kot je Slovenija, na vse pretege promovirati tehnološko podjetništvo. »V ta namen potrebujete dobro in vsem dostopno izobraževanje, predvsem za ženske. Začnite spodbujati naravoslovne vede. Svoje mora prispevati tudi država, potrebujete pa še prosti trg in okolje, ki ne pozna korupcije,« je pojasnil.

Začeti je treba že v vrtcu

Ni presenetljivo, da je sogovornik, ki je obrnil znanstveni svet kristalografije na glavo, trdno prepričan, da ima vsak problem tudi svojo rešitev. »Če želite, da imajo Slovenci radi znanost in inženirstvo, je treba začeti zelo zgodaj. Kako zgodaj? V vrtcu! Že v vrtcu jih učite znanosti, tako bodo zrasli z njo,« svetuje. Da je treba vrlin podjetništva otokom privzgajati že zelo kmalu, je Shechtman očitno vzel zelo resno. Na izraelski televiziji bo nobelovec namreč kot »dedek Danny« otroke učil o evoluciji, matematiki, fiziki, biologiji in jih tako poskušal navdušiti za naravoslovje.

Po vrsti uspehov na akademskem področju se 73-letni Shechtman zdaj spogleduje s politiko. V začetku leta je namreč napovedal, da bo kandidiral za predsednika Izraela. Če mu uspe, se bo trudil, da postane predsednik vseh Izraelcev, ne glede na pripadnost posamezni kulturi, zatrjuje. »Poiskati je treba skup­ne imenovalce, običajne težave, ki pestijo vse, ter s tem povezane rešitve. Vsak si denimo želi boljše izobrazbe, močnejšega gospodarstva,« med drugim pravi.

Če padeš, se poberi in začni znova

Shechtman se ne boji neuspehov.Pomoč, ki jo ponuja svojim študentom, ne bo spremenila dejstva, da bo 80 odstotkov start-upov na koncu propadlo. A nič zato, miri znanstvenik: »Z neuspehom ni nič narobe. Če padeš, se poberi in začni znova. Zaupamo ti, da iste napake ne boš ponovil še enkrat. Mi te ne kritiziramo, zdaj ti še bolj zaupamo, ker si bolj izkušen.«

Kvazikristal - ko nemogoče postane mogoče

Marca 1982 je Daniel Shechtman kot raziskovalec kristalografije na Ameriškem inštitutu za tehnologijo proučeval vzorce zlitine mangana in aluminija ter njihovo uporabnost v vesoljski tehnologiji. Nenadoma je skozi presevni elektronski mikroskop opazil nekaj nenavadnega. Eyn chaya kazo (tako bitje ne obstaja v hebrejščini), je rekel sam pri sebi. Atomi, ki jih je opazoval, niso bili razporejeni v običajnih, »dovoljenih«, eno-, dve-, tri-, štiri- ali šestštevnih simetrijah, elektronski uklon je namreč kazal petštevno simetrijo. Naj pojasnimo: atomi v trdnih snoveh so periodično urejeni in imajo določeno rotacijsko simetrijo. Kvadratna razporeditev, denimo, ima štirištevno simetrijo - če atome prerazporedite za 90 stopinj, bo zadeva videti enako, če to naredimo štirikrat, pridemo nazaj na začetek. Pri trištevni simetriji enako velja, če ureditev obrnemo za 120 stopinj. Petštevna simetrija v periodičnih kristalih pred Shechtmanom ni bila mogoča. Izraelski znanstvenik je svoje odkritje poimenoval za kvaziperiodično strukturo, iz katere se je pozneje razvil izraz kvazikristal.

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...